Štiri metre visok in kilometer dolg zid bodo gradili na cesti, ki vodi do pristanišča v Calaisu. Postavljati ga bodo začeli ta mesec, dokončan naj bi bil do konca leta, napovedujejo uradni viri.
Gradnjo zidu bo financirala britanska vlada, kar je v skladi z dogovorom, sklenjenim marca letos. Zid bo služil kot dopolnilo varnostni ograji, ki že stoji okoli pristanišča in vstopa v predor pod Rokavskim prelivom.
"Zelo kmalu bomo začeli graditi ta veliki novi zid. Postavili smo ograjo, zdaj postavljamo zid," je v torek v parlamentu v Londonu povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Robert Goodwill.
Dogovor o postavitvi zidu v Calaisu sta London in Pariz dosegla potem, ko je lani več deset tisoč ljudi z vdiranjem oz. skakanjem na tovornjake na poti na Otok prek Eurotunnela ali trajektov skušalo vstopiti na britanska tla.
Jezni tovornjakarji in kmetje so v ponedeljek zablokirali glavne ceste v in iz Calaisa in s takšnim protestom zahtevali zaprtje ogromnega migrantskega tabora v tem mestu.
Migranti iz džungle, po mnenju nevladnikov bi jih sicer bilo lahko celo 10.000, včasih kar z vejami postavljajo cestne zapore, s katerimi upočasnjujejo tovornjake na poti na Otok. Nato skušajo skočiti oz. splezati na njihove prikolice. Vozniki tovornjakov trdijo, da jih migranti in tihotapci napadajo tudi s kovinskimi palicami.
Vozniki pravijo tudi, da jim kljub 2100 policistov, ki so jih namestili okoli pristanišča, ni zagotovljena varnost, saj varnostne sile niso sposobne zavarovati cest.
Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je prejšnji teden ob obisku džungle napovedal, da bodo to taborišče zaprli, takoj ko bo mogoče, a bo to potekalo postopoma.
Zid v Calaisu bo po ocenah stal 2,7 milijona evrov in bo zadnja izmed velikih pregrad, ki so zrasle v Evropi ob največjem navalu beguncev in migrantov na staro celino po drugi svetovni vojni.
