Rusko-Ukrajinski spor

Nevarno zaostrovanje na meji s Krimom

M.K./STA
11. 8. 2016, 15.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Rusija namerava na območju polotoka Krima poostriti varnostne ukrepe na kopenskih in morskih mejah. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je danes odredil najvišjo, bojno pripravljenost vojske ob meji s Krimom in na meji z uporniki v vzhodnem delu države.

Profimedia
FSB je aretiral komandosa saboterja obveščevalne službe ukrajinskega obrambnega ministrstva.

Petro Porošenko je povedal, da se je sestal z najvišjimi predstavniki vojske in zunanjega ministrstva na pogovorih o zadnjih napetostih med Rusijo in Ukrajino.

Profimedia
Seja ruskega sveta za nacionalno varnost.

Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je danes sklical sejo ruskega sveta za nacionalno varnost, na katerem so odločili na Krimu poostriti varnostne ukrepe na kopenskih in morskih mejah. Z dodatnimi ukrepi naj bi po navedbah Kremlja zagotovili varnost državljanov in infrastrukture na Krimu.

Ruska obveščevalna služba FSB je v sredo sporočila, da so v ponedeljek preprečili teroristične napade ukrajinske vojaške obveščevalne službe na Krimskem polotoku in odbili oborožen napad ukrajinske vojske. V spopadih je bil ubit ruski vojak. V noči na nedeljo pa je med aretacijo domnevnih teroristov umrl eden od častnikov FSB.

Profimedia
Zasežena oprema ukrajinskih komandosov. Namen saboterjev je bil po navedbah FSB destabilizirati družbene in politične razmere pred septembrskimi volitvami v Rusiji in na Krimu.

Ukrajina je te navedbe takoj zanikala in poudarila, da nima nikakršnih namenov pridobiti ozemlja nazaj s silo. Porošenko je ocenil, da gre za nov izgovor Moskve za vojaške grožnje proti Ukrajini.

Ukrajinski veleposlanik pri ZN Volodimir Jelšenko je medtem povedal, da bo Kijev Varnostni svet ZN pozval k sklicu nujne seje, če se bodo napetosti stopnjevale.

Do ruske priključitve Krima marca 2014 je prišlo le nekaj tednov po strmoglavljenju proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča po proevropskih protestih, ki so zahtevali več kot sto življenj.

Zaradi priključitve Krima so zahodne zaveznice novih proevropskih oblasti v Kijevu uvedle ostre gospodarske sankcije proti Rusiji, na vzhodu Ukrajine pa se je razvnel upor prorusko usmerjenih upornikov, ki je od aprila 2014 zahteval več kot 9500 življenj. Rusija sicer zanika obtožbe Zahoda, da podpira proruske upornike.