Kot so še pojasnili na nemškem veleposlaništvu v Ankari, je na pogovor odšel odpravnik poslov, saj veleposlanika ni v mestu.
Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva Martin Schaefer se je na ukrep Ankare že odzval z besedami, da tovrstna povabila diplomatskim predstavnikom niso nič neobičajnega. "Gre za vsakodnevni dogodek - normalno je, da predstavnika države pokličejo na zunanje ministrstvo države gostiteljice. To se dogaja v Turčiji, to se dogaja tudi v Berlinu. Torej ni neobičajno," je dejal novinarjem.
Odločitev o prepovedi je nemško ustavno sodišče sprejelo v soboto zvečer iz formalnih razlogov, saj pooblastilo pravnega zastopnika organizatorjev ni ustrezalo zakonskim zahtevam.
Odločitev je Turčija že obsodila. Erdoganov predstavnik za odnose z javnostmi Ibrahim Kalin jo je označil za nesprejemljivo. Na shodu so sicer prebrali Erdoganovo izjavo, zbrane pa je nagovoril turški minister za šport Akif Cagaty Kilic.
Zborovanja se je udeležilo od 30.000 do 40.000 ljudi, kljub protidemonstracijam skrajnih desničarjev in levičarjev pa večjih težav ni bilo, tako da je zborovanje minilo mirno.
Na ulicah mesta je bilo sicer v strahu pred nasilnimi izgredi 2700 policistov. Po neuspelem poskusu državnega udara v Turčiji 15. julija je v Nemčiji, kjer živi okoli tri milijone Turkov, ki je največja turška diaspora v tujini, namreč prišlo do spora med podporniki in nasprotniki Erdogana, zato so se oblasti bale, da bi lahko prišlo do nasilja. V Kölnu sicer živi kar tretjina vseh Turkov v Nemčiji.
Zbrani, ki so z udeležbo na zborovanju izkazali nasprotovanje poskusu državnega udara, so se z minuto molka najprej spomnili na smrtne žrtve spodletelega puča ter napadov v Parizu, Münchnu in drugih krajih. Na shodu so prebrali tudi izjavo, v kateri so poudarili, da so se zbrali, da bi izrazili podporo "pravni državi, enotnosti, miru in neodvisnosti".
