Britanski funt je po izidu četrtkovega referenduma o članstvu Velike Britanije v EU padel na najnižjo raven od leta 1985. Britanci so s približno 52 odstotki za in 48 odstotki proti glasovali za izstop države iz EU.
Po podatkih Bloomberga je vrednost funta v azijskem trgovanju padla vse do 1,3466 dolarja, kar je bilo najnižje v zadnjih 30 letih. Nekaj čez 8. uro je bil sicer funt vreden 1,3658 dolarja, kar glede na četrtkovo vrednost pomeni 8,19-odstotni padec.
Odločitev Britancev je pritisnila tudi na evro, saj se ob očitnem napovedanem odhodu Velike Britanije iz EU poraja tudi vprašanje prihodnosti unije ter njene trdnosti. Na borzi v Frankfurtu je bil en evro okoli 8. ure vreden 1,1044 dolarja, kar je 3,35 odstotka manj kot v četrtek.
Na drugi strani se je za več kot osem odstotkov podražilo zlato, saj vlagatelji iščejo varne naložbe. Cena zlata se je povzpela na 1358,54 dolarja za unčo (28,35 grama), kar je najvišja raven v zadnjih dveh letih. Gre za najvišjo dnevno rast po letu 2008, ki je podprla tudi rast delnic podjetij iz sektorja proizvodnje zlata.
Analitiki ocenjujejo, da bi se lahko cena zlata zaradi brexita dvignila vse do 1400 dolarjev.
Precej se je znižala tako vrednost funta kot tudi evra. Evro je zjutraj izgubljal okoli 3,5 odstotka vrednosti, najnižje se je spustil do 1,0913 dolarja oziroma na najnižjo vrednost od marca. Okoli 10. ure je bilo treba na borzi v Frankfurtu za en evro odšteti 1,1148 dolarja, kar je bilo 2,56 odstotka manj kot v četrtek.
Analitiki sicer verjamejo, da se bo Evropska centralna banka (ECB) zaradi padca zaupanja finančnih trgov odzvala in še dodatno zmehčala monetarno politiko.
Britanska centralna banka Bank of England je danes zjutraj že napovedala, da bo storila vse potrebne korake za zagotavljanje stabilnosti.
Nikkei po glasovanju za brexit s skoraj osemodstotnim padcem
S padci so današnji dan zaključile tudi azijske borze. Osrednji indeks tokijske borze Nikkei je po odločitvi britanskih volivcev za izstop države iz EU zaključil s skoraj osemodstotnim padcem. Padci na ostalih azijskih borzah so manjši, a še vedno je glasovanje za brexit odmevalo negativno.
Tokijski indeks Nikkei 225 je tako nazadoval za 7,92 odstotka oz. 1286,33 točke na 14.952,02 točke. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za primerljiv padec kot po propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers leta 2008, ki je sprožil zadnjo svetovno finančno krizo.
Hongkonški Hang Seng izgublja 4,53 odstotka, pri čemer najbolj izgubljajo vrednost delnic bank z britanskim poreklom HSBC in Standard Chartered, šanghajski osrednji indeks pa 1,12 odstotka.
Singapurski osrednji indeks beleži 2,08-odstotni padec, seulski Kospi pa je zdrsnil za 3,25 odstotka. Sydneyjski All Ordinaries je medtem končal 3,15 odstotka pod izhodiščem.
Osrednje azijske borze so se tako pričakovano negativno odzvale na odločitev britanskih volivcev, da podprejo izstop Velike Britanije iz EU. Odločitev namreč povzroča veliko negotovost glede učinkov izstopa na britansko, evropsko in posledično svetovno gospodarstvo, prav tako pa tudi ni jasno, kakšne bodo posledice odločitve za nadaljnji razvoj EU same.
Strmoglavile tudi cene nafte
Odločitev Britancev za izstop iz EU se krepko pozna tudi na naftnem trgu. Cene črnega zlata se trenutno znižujejo za več kot pet odstotkov, potem ko so v azijskem trgovanju padci presegli tudi šest odstotkov.
Ameriška lahka nafta z avgustovskim dobavnim rokom se ceni za 2,46 dolarja oz. nekaj manj kot 5,2 odstotka in je pri 47,65 dolarja, nafta brent pa se je pocenila za 5,1 odstotka oz. 2,47 na 48,44 dolarja za 159-litrski sod.
Finančni trgi so pred četrtkovim glasovanjem, na katerem so Britanci po vseh preštetih glasovih s približno 52 odstotki podprli izstop iz EU, opozarjali, da bi izstop državo lahko pahnil v recesijo in imel negativne učinke na preostali del EU ter tudi na svetovno gospodarstvo.
Odmeva tudi na trgu državnih obveznic
Odločitev britanskih volivcev za izstop iz EU odmeva tudi na sekundarnem trgu državnega dolga. Donos do dospetja na obveznice bolj ranljivih članic območja evra se je zvišal, poskočil je tudi donos na slovenske obveznice. Donos do dospetja na nemške državne obveznice je medtem drugič v zgodovini pristal v negativnem območju.
Zvišal se je tudi donos na nizozemske in avstrijske obveznice, dvignil pa se je tudi za slovenske obveznice. Za državne obveznice z dospetjem v 2026 je šel gor za 0,19 odstotka na 1,47 odstotka.
Minister za finance Dušan Mramor je nedavno omenil učinek na ceno zadolževanja kot enega od negativnih učinkov glasovanja za t. t. brexit na Slovenijo.
