Ob robu protesta v Parizu je več sto zamaskiranih protestnikov metalo predmete v pripadnike varnostnih sil. Na policiste so metali lesene panele in tlakovce, sežigali smetnjake, uničevali izložbena okna. Policija je odgovorila z vodnimi topovi. Po podatkih policije je bilo ranjenih 40 ljudi, od tega 29 policistov, 73 protestnikov so aretirali.
Zaradi protesta so danes zaprli najbolj priljubljeno pariško znamenitost - Eifflov stolp. Upravljavec Eiffelovega stolpa, ki ga je lani obiskalo sedem milijonov ljudi, pa je v času evropskega nogometnega prvenstva, ko je prestolnica še bolj kot sicer polna tujcev, moral danes zapreti stolp zaradi udeležbe dela uslužbencev na protestih. Zaprli so ga, ker obiskovalcem ne bi mogli zagotavljati ustreznih uslug in varnosti, so sporočili iz družbe SETE.
Gre za najnovejše sindikalne proteste in stavke, ki so se začeli 9. marca in so izraz nasprotovanja reformi trga dela. Zaradi stavk so resno moteni železniški in letalski promet, prišlo je tudi do pomanjkanja goriva in kupov smeti na pariških ulicah.
Oblasti, ki so zaradi Euro 2016 in nevarnosti terorizma še dodatno okrepile varnost v Parizu, se bojijo, da bi današnji protesti lahko privedli do nasilja, kar se je delno že uresničilo. Te bojazni je okrepil ponedeljkov umor dveh ljudi na severu Pariza, ki ga je izvedel domnevni pripadnik skrajne skupine Islamska država.
Drugi največji sindikat v državi CGT je protestnike iz vse države danes pripeljal v Pariz s 600 avtobusi. Organizatorji upajo, da se jim bo pridružilo še več ljudi kot 31. marca, ko je v 250 krajih po državi po ocenah organizatorjev protestiralo 1,2 milijona ljudi, po ocenah policije pa 390.000.
Stavka pilotov letalske družbe Air France, ki je prizadela vsak peti let, naj bi se končala danes, stavka v nacionalnem železniškem podjetju SNCF pa traja že 14 dni. Stavke in protesti še dodatno slabo vplivajo na turizem, ki je že tako prizadet zaradi terorističnega napada v Parizu novembra lani.
Proteste in stavke sindikati organizirajo po odločitvi vlade premierja Manuela Vallsa, da reformo trga dela sprejme brez glasovanja v parlamentu.
Potrditi jo mora še senat, kjer ima večino opozicija. Pričakovati je, da bodo senatorji do 24. junija, ko naj bi končali razpravo, sprejeli spremembe v korist delavcev. O predlogu zakona bodo glasovali 28. junija.
Kompromis za predlog zakona bo nato skušala doseči mešana komisija obeh domov parlamenta. Če tega ne bo dosegla, bo imel zadnjo besedo spodnji dom parlamenta, premier Valls pa bi se lahko znova zatekel k ustavnemu določilu, ki omogoča sprejem zakona brez potrditve v parlamentu.
Vlada sicer zavrača zahteve sindikatov po umiku predloga zakona, a ga je nekoliko omilila. Sindikati niso zadovoljni in vztrajajo, da koristi predvsem delodajalcem.
