Nedavno razkritje okoljevarstvene organizacije Greenpeace še vedno odmeva. Tajni dokumenti namreč dokazujejo to, kar se je v javnosti že dolgo šušljalo. V njih je namreč predvidena vrsta predlogov, ki bodo šli v škodo okolja in ljudi ter v prid korporacijam in velekapitalu na splošno.
Reuters
V Nemčiji so tudi med nedavnim obiskom Obame potekali množični protesti proti sporazumom.
Za na prvi pogled dolgočasnimi kraticami TTIP, CETA, TISA se skriva mnogo bolj skrb vzbujajoča prihodnost, ki nas čaka, če bodo ti sporazumi začeli veljati.
google
John Hillary, avtor knjige o TTIP :" Vsi tisti, ki ste menili, da smo paranoiki in da EU ne bo dovolila česa takega, zdaj vidite, da smo imeli prav, vi pa ste se motili."
Kot je povedal direktor Greenpeaca za EU, Jorgo Riss, nam dajejo nova razkritja vpogled v do zdaj neprimerljiv obseg ameriških zahtev po nižanju in izogibanju zaščite okolja in javnega zdravstva v okviru TTIP. »Stališče EU je zelo slabo, stališče ZDA pa je grozno. Kompromis, ki bi bil v okviru tega dosežen znotraj TTIP, pa bi bil katastrofalen. Pot do dna glede okoljskih, potrošniških pravic in javnega zdravja bi bila s sporazumom tlakovana.«John Hillary, avtor v slovenščino prevedene knjige o TTIP, je dejal, da lahko Evropejci zdaj prvič vidijo, kaj Evropska komisija počne v njihovem imenu »pod krinko, v temi in to, kar vidijo, ni lepo«.
Nižanje že doseženih standardov
Kot kažejo razkriti dokumenti, želijo ZDA v EU vpeljati izdelke, ki so zdaj pri nas prepovedani. Med drugim na primer s klorom umiti piščanci in rakotvorna govedina, krmljena s hormonskimi spodbujevalci. Še bolj pa bi bile ogrožene pravice živali in zasebnosti na internetu ter delavske pravice. Po teh razkritjih je postalo povsem jasno, zakaj so potekala v takšni tajnosti, daleč od oči javnosti. Kažejo tudi to, kako so zahodni voditelji pripravljeni prodati našo prihodnost.
Po teh razkritjih je postalo popolnoma jasno, zakaj so potekala v takšni tajnosti, daleč od oči javnosti.
Ne prinaša koristi niti gospodarstvu
Študije kažejo, da ti sporazumi ne prinašajo večjih koristi niti gospodarstvu. Že študija Evropske komisije, ki je razumljivo bolj optimistična, ocenjuje, da bi bila rast BDP v primeru sprejetja TTIP do leta 2027 samo 0,5-odstotna, kar je zelo malo. Ekonomska študija Jeronima Capalda pa kaže, da bo EU izgubila vsaj 600 tisoč delovnih mest, predvideva tudi upad izvoza in padec BDP držav EU. Študije kažejo, da bodo pri tem izgubila tudi mala in srednja podjetja, ki jih bodo izpodrinila bolj konkurenčna večja podjetja. Za Slovenijo je študija Jožeta Damjana pokazala, da bi izgubili okrog tisoč delovnih mest, gospodarska rast pa bi bila zanemarljiva. Torej je primerno vprašanje, zakaj jih sprejemajo.
Kakšne so razlike med prostotrgovinski sporazumi?
TTIP (Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo, v nadaljevanju TTIP) je trgovinski sporazum med EU in ZDA. Ceta (Celovit gospodarski in trgovinski sporazum) je sporazum med EU in Kanado, o katerem so se pred kratkim zaključila pogajanja, TPP (Čezpacifiški sporazum) pa je sporazum med ZDA in 11 državami (Avstralijo, Vietnamom, Japonsko, Malezijo, Perujem, Čilom ...).
Dobiček pred ljudmi
Pravi razlog se skriva v interesih kapitala, ki bi s temi sporazumi dobil še večjo moč za izkoriščanje delavcev. Prek sodišča, na katerem, sodeč po razkritih dokumentih, vztrajajo ZDA, bi namreč lahko iztožil, da osemurni delavnik znižuje dobiček, prav tako kot minimalna plača. In sodišče bi tožbam pritrdilo, ker takšna regulacija dejansko znižuje »profite« velekapitala. In prav dobički so glavni razlog sprejemanja prostotrgovinskih sporazumov. V krizi kapitalizma jih bodo na takšen način na račun še nižjih plač in še bolj trdega dela ljudi na preprost način povečali. Če kaj, prav nedavni praznik dela, prvi maj, opozarja na to, da so bile tovrstne delavske pravice krvavo izborjene. S tovrstnimi sporazumi pa bi jih preprosto izničili, ker bi se jim bilo na globalni ravni nemogoče upreti. Da bo tako, kažejo že tožbe, ki so bile vložene v državah, ki imajo takšne sporazume, in dosegajo vrtoglave zneske. Pri kovanju kratkoročno večjih dobičkov bi jim pomagalo tudi zniževanje ostalih že doseženih standardov (okoljskih, prehrambenih ipd.).
Ceta še nevarnejša
Čeprav se o Ceti (sporazumu med Kanado in EU) govori veliko manj kot o TTIP, je ta še veliko bolj nevarna. Njena vsebina je že nekaj mesecev pripravljena, o njej pa naj bi Evropski parlament odločal še v tem letu. Ceta prav tako namreč vsebuje določilo, po katerem bodo podjetja lahko tožila vlade, ko bodo te zaradi regulacije ogrožale njihov dobiček. Čeprav TTIP ne bi bil potrjen, pa bi lahko (ameriška) podjetja prek svoje kanadske izpostave še vedno tožila evropske države. Ker je Ceta manj poznana, je ključno, da se javnost pouči tudi o njenih posledicah. Prav lahko se namreč zgodi, da bodo politiki v spregi z velekapitalom opustili ali vsaj močno omilili TTIP, zadovoljna javnost pa bo nepozorna, ko bodo prek Cete skozi stranska vrata vsilili zelo podobna določila.
Reuters
Kar 70 odstotkov Nemcev nasprotuje tajnim sporazumom. Oktobra lani je na ulicah Berlina proti njim protestiralo 250 tisoč ljudi.
