Neodvisna kandidatka Irmgard Griss je dobila 18,5 odstotka glasov.
Katastrofa za tradicionalno vladajoči stranki
Prvič po letu 1945 sta na predsedniških volitvah istočasno poraz doživeli tako ÖVP kot SPÖ, saj je od druge svetovne vojne predsednik vedno prihajal iz ene od teh dveh strank.
Kandidata obeh vladnih strank sta doživela hud poraz. Socialdemokrat Rudolf Hundstorfer in kandidat Ljudske stranke (ÖVP) Andreas Khol sta dobila po 11,18 odstotka glasov, pri čemer je slednji dobil 135 glasov več.
Šesti kandidat, 83-letni gradbeni mogotec in ljubljenec tabloidov Richard Lugner pa je dobil le 2,4 odstotka glasov.
Piše še zgodovina
Hofer je v odzivu izrazil hvaležnost volivcem za zaupanje in pripomnil, da ni pričakoval tako visoke podpore. V FPÖ so z navdušenjem sprejeli rezultate. Šef stranke Heinz-Christian Strache je dejal, da so danes pisali zgodovino in da prihaja novo politično obdobje. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo Hofer slavil tudi v drugem krogu. Gre sicer za največji uspeh FPÖ na katerih od zveznih volitev, saj doslej stranka na njih nikoli ni osvojila več kot 30 odstotkov glasov.
Skupaj proti svobodnjakom
Predstavniki Van der Bellena so medtem izrazili prepričanje, da se mu bo uspelo prebiti v drugi krog volitev. Če pa se nekdanji šef Zelenih na koncu ne bi uvrstil na drugo mesto, bodo v drugem krogu Zeleni podprli Grissovo. Ob tem so poudarili, da bo prava odločitev o novem predsedniku padla v drugem krogu, ko se lahko zgodi še marsikaj.
Grissova je v prvem odzivu čestitala Hoferju in poudarila, da se bo brez težav pomerila z njim, če se bo prebila v drugi krog, in dodala, da bi to bil "zanimiv" dvoboj. Poraz vladajočih koalicijskih partneric SPÖ in ÖVP je Grissova obrazložila kot kazen za vladno politiko, še posebej pri obvladovanju migrantske krize. Po njenih besedah je zaostrena vladna retorika do migrantov koristila le desničarski FPÖ in Hoferju.