Slovenija po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja podpira ukrepe za večjo preglednost pri poslovanju in obdavčevanju podjetij.
Ministri so že v petkovi razpravi o davčnih goljufijah in aferi Panamski dokumenti med drugim podprli pobudo o izmenjavi podatkov o dejanskih lastnikih podjetij med članicami EU.
Pozivi k takojšnjemu ukrepanju
Pri tem so se zavezali k ukrepanju v zelo kratkem času, slišati je bilo celo pozive, da je to treba storiti v roku enega meseca, kar je zelo ambiciozno, je ob koncu zasedanja povedal Mramor. A to po njegovih besedah zgolj odraža duh razprave, in sicer da je izogibanje plačevanju davkov nesprejemljivo in da moramo v okviru zasedanj finančnih ministrov osemindvajseterice kot tudi evroskupine storiti največ, kar je mogoče, da se to omeji.
lovenija oziroma Finančna uprava RS v okviru take izmenjave dobi informacije o nezakonitih računih v tujini in vsotah na teh računih ter s tem tudi možnost zahtevati plačilo teh davkov. Kolikšen bi bil obseg teh poplačil, je po Mramorjevih besedah težko natančno oceniti, je pa mogoče sklepati na podlagi izkušenj drugih držav.
Goljufije na področju davka na dodano vrednost
Današnja razprava finančnih ministrov v Amsterdamu se je sicer vrtela okoli goljufij na področju davka na dodano vrednost, kjer je izogibanje davkom po Mramorjevih besedah še bistveno večje kot preko davčnih oaz. Slovenija je podprla pobudo Nizozemske in akcijski načrt Evropske komisije, da z avtomatsko izmenjavo podatkov ta davčna izogibanja omeji oziroma kjer je možno, tudi odpravi.
V luči izbruha afere Panamski dokumenti in izogibanja davkom se zastavlja tudi vprašanje, ali naj bodo davčni podatki podjetij dostopni samo davčnim organom oziroma tudi širši javnosti. Mnenja o tem so bila dokaj zadržana.
Izmenjava podatkov zgolj med davčnimi organi
Ministri so se strinjali, naj se podatki izmenjujejo zgolj med davčnimi organi, podrobneje pa o tem vprašanju danes niso razpravljali, je povedal Mramor. Kot je še dejal, določeni zadržki obstajajo, treba bi bilo tudi preučiti morebitne posledice take odločitve. Tudi Slovenija bi želela opraviti resno analizo vseh učinkov.
V okviru petkove razprave so ministri govorili tudi o insolvenčni zakonodaji. Slovenija je tako kot večina članic podprla zamisel, da se na evropski ravni pripravi skupna načela insolvenčne zakonodaje.
Pri tem je bil izpostavljen izjemen napredek, ki ga je na tem področju v enem letu storila Slovenija. Na lestvici Svetovne banke je z lanskega 41. mesta v letošnjem napredovala na 12. mesto, kar je skok, ki je po Mramorjevih besedah "čisto futurističen".
