Bivši politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić, ki ga je haaško sodišče slabim mesecem obsodilo na 40 let zapora za zločine med vojno v BiH, je vložil prošnjo za izpust na Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V prošnji je Karadžić zapisal, naj mu omogočijo prebivanje v Republiki srbski med pritožbenim postopkom.
Karadžić je v prošnji obljubil, da se bo v Haag vrnil vedno, ko mu bodo to ukazali. Ob tem je zapisal, da se boji, da bo umrl v priporu v Scheveningnu, tako kot so drugi priporniki, med drugim nekdanji srbski voditelj Slobodan Milošević, ki je umrl leta 2006, preden je padla sodba.
Karadžić ima do 22. junija čas, da se uradno pritoži na obsodbo.
Haaško sodišče je Karadžića kot predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice, med drugim za genocid več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletno obleganje Sarajeva, kjer je bilo v skoraj vsakodnevnem obstreljevanju ubitih več kot 10.000 ljudi. Spoznalo ga je tudi za krivega pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napadov na civiliste nesrbske narodnosti ter zajetja talcev.
