Novice Svet24

»Ko sem bila že doma, sem začela razmišljati, kako tanka črta je med življenjem in smrtjo,« je dejala Brunskoletova s Hrasta pri Jugorju, nekaj dni po tem, ko se je vrnila iz Bruslja, kjer je imela priložnost v živo opazovati dogodke, potem ko se je v središču Bruslja razstrelil samomorilec.

Udeležila se je letnega delovnega srečanja generalnih sekretarjev Rdečega križa EU. »Pisarna je le 70 metrov oddaljena od vhoda v podzemno železnico Maelbeek. Med našo pisarno in omenjeno postajo pa je Thon hotel EU, v katerem je prenočevala večina udeležencev srečanja. Prvotno je bilo načrtovano, da bi prenočevala v hotelu nekoliko dlje, in če bi se to res zgodilo, bi bila velika verjetnost, da bi se ob eksploziji na postaji znašla nekje v bližini,« je podoživljala dogodke.

Osebni arhiv

SIRENE TULIJO …

Ko je v torek zjutraj v hotelski recepciji shranila kovček, je minuto čez 9. uro prejela SMS sodelavke, ki jo je vprašala, ali je v redu. »Zanimalo me je, zakaj me to sprašuje. Sporočila je, da je bila na bruseljskem letališču eksplozija. Ko smo se zbirali v pisarni RK, so začele tuliti sirene. Zdelo se nam je čudno, zakaj tako blizu, če so izredni dogodki na letališču. S četrtega nadstropja smo opazovali ulico. Ob 9.57 sem naredila prvi posnetek, na katerem je zdravstveno osebje prihajalo v hotel, v katerem sem prenočevala. Potem so začeli voziti ranjence, pripeljala so mnoga reševalna vozila. Takrat so nam povedali, kaj se je zgodilo na postaji podzemne železnice, in nam dejali, naj domov sporočimo, da je z nami vse v redu. Zanimivo, da kljub temu, da smo bili tako blizu eksplozije, nismo slišali nikakršnega poka ali tresljajev,« je pripovedovala.

Dobili so navodila, da ne smejo zapustiti stavbe. Zastražili so vse vhode. Mestno središče je bilo zelo hitro polno vojakov in policistov. »Ponosna sem bila, ko sem videla, kako hitro se je odzval belgijski Rdeči križ. Shranjenih imam veliko posnetkov o tem, kako hitro je potekala reševalna akcija. Razmišljala sem, kako se bom rešila iz mesta, saj sem imela ob 18.15 polet domov,« pripoveduje.

Renata Brunskole, generalna sekretarka RKS: »Na ulicah je vladala tišina, bile so prazne, če izvzamem policiste in vojake.«

IZREDNE RAZMERE

Brunskoletova je stopila v stik z zunanjim ministrstvom, to pa s slovensko ambasado v Bruslju. Promet v mestu je bil povsem blokiran. Zelo pohvali naše veleposlaništvo v Bruslju, konzul Jean-Pierre Vonard pa jo je prišel iskat ter zanjo in za veleposlanico v sektorju za človekove pravice na ministrstvu za zunanje zadeve Blanko Jamnišek organiziral prevoz s slovenskega veleposlaništva na letališče v Amsterdam.

»Šele takrat sem prav občutila in dojela, kaj pomenijo izredne razmere. Na ulicah je vladala tišina, bile so prazne, če izvzamem policiste in vojake. V hotel nisem več mogla, ker so v njem uredili mobilno bolnišnico. Kovček je ostal v hotelu, a mi to sploh ni bilo pomembno. Razmišljala sem le o tem, kako bi se srečno vrnila domov. Na srečo me ni zgrabila panika, ampak sem vse skupaj prenašala zelo mirno. Kaj vse bi se lahko zgodilo, sem začela razmišljati šele v četrtek. Sem pa vesela, da sem imela veliko podporo mnogih prijateljev, sodelavcev na RK in prostovoljcev,« zaključuje Renata Brunskole, ki nekaj časa ne želi potovati več.