Nekateri so prepričani, da te številke na dolgi rok svet vodijo v pogubo. Pogosto se omenja, da nas čaka t. i. cunami dolgov, ki visi nad gospodinjstvi, družbami in vladami. In če bo Ameriška centralna banka (FED) uresničevala politiko dvigovanja obrestnih mer, bi se lahko svetovno gospodarstvo in zlasti države v razvoju znašli v resnih težavah. Zakaj? V prihodnjih letih bo servisiranje teh dolgov najverjetneje vedno težje, še posebej če bo prišlo do stagnacije rasti, dviga obrestnih mer, znižanega izvoza in nizkih cen surovin.
Uroš Bric, urednik portala Finančni trgi in finančne revije Alfa. Na borznem parketu je prisoten že vse od leta 2002, ko je svoje prve prispevke objavil na portalu in forumu Vzajemci.com. Kmalu zatem se je vrnil v novinarske vode in kot zunanji sodelavec sooblikoval vsebino na finančnem portalu Cekin.si. Danes pa skrbi za objave aktualnih in zanimivih tematik s področja osebnih financ v finančni reviji Alfa.
Na drugi strani pa nekateri svetovno priznani ekonomisti že zdaj v en glas poudarjajo, da celotna situacija ni tako alarmantna, in se ne strinjajo z apokaliptičnimi napovedmi. In kako naj bi po njihovem mnenju svetovni dolžniki sploh vrnili vse te silne milijardne dolgove? Kot zatrjujejo, mnogi to že počnejo, zato se jim zdi ustvarjanje panike povsem nepotrebno. Zaradi preteklih nizkih in negativnih obrestnih mer bomo namreč kmalu dočakali težko pričakovano inflacijo in papirnati denar, s katerim se trenutno odplačuje najete kredite, bo ravno zaradi povišane inflacije realno gledano vreden manj kot v času nastanka dolga.
Kot vedno pa bo čas razsodnik, ki bo pokazal, kdo ima prav in kdo ne.
VREDNOST GLOBALNEGA DOLGA SKORAJ TAKO VISOKA, KOT ZNAŠA SKUPNA VREDNOST VSEH SVETOVNIH NEPREMIČNIN
Na svetu naj bi bilo več kot dve milijardi lastnikov nepremičnin, skupna vrednost svetovnih nepremičnin pa presega skupno vrednost svetovnega BDP in vsega zlata, ki so ga do zdaj izkopali. Raziskovalci nepremičninskega giganta Savills so namreč izračunali, da vrednost nepremičnin po svetu skupaj znaša 217 bilijonov ameriških dolarjev, kar je skoraj 2,9-kratnik svetovnega BDP. »Da postavimo številko v kontekst – vrednost vsega izkopanega zlata je okoli šest tisoč milijard dolarjev, kar je torej 36-krat manj, kot znaša vrednost nepremičnin,« je povedala Yolande Barnes, vodja oddelka za raziskave pri podjetju Savills.