Čeprav jasnih pokazateljev, da so pripadniki Islamske države aktivno na lovu za jedrskimi materiali, raziskovalec Matthew Bunn pravi, da dejanja in retorika skupine nakazujejo potrebo po močnejšem orožju. Islamska država je že uporabila kemično orožje, strokovnjaki pa se bojijo, da se poskušajo džihadisti dokopati do jedrskega materiala, s katerim bi izdelali t. i. umazano bombo. Gre za običajno bombo, vendar pri njeni eksploziji pride do onesnaženja okolice z radioaktivnim materialom.
Eden takšnih pokazateljev so bili nedavni dogodki v zvezi z dvema belgijskima jedrskima elektrarnama. Čeprav bi Islamska država ali katera druga teroristična združba le stežka pridobila znanje, potrebno za premostitev varnostnih preprek, Bunn pravi, da je dokazov o tovrstnih namerah vedno več.
Na jedrskem vrhu o boljšem varovanju jedrskega materiala
Obama je prvi vrh o jedrski varnosti organiziral leta 2010, nato sta sledila še dva podobna dogodka, in sicer leta 2012 v Seulu in leta 2014 v Haagu.
Ameriški predsednik Barack Obama bo v Washingtonu gostil dvodnevni mednarodni jedrski vrh, ki se ga bodo udeležili predstavniki več kot 50 držav. Cilj srečanja je zagotoviti, da jedrski material iz okoli 1000 jedrskih objektov po svetu ne pride v neprave roke.
Glavni cilji teh srečanj so preprečiti nepridipravom dostop do zalog jedrskega materiala, zmanjšanje količin visoko obogatenega urana in separiranega plutonija, preprečevanje tihotapljenja in kibernetska varnost. V zadnjih letih je bil narejen znaten napredek. Več držav je namreč zmanjšalo ali se povsem znebilo svojih zalog jedrskega materiala.
Na drugi strani pa nekatere druge države krepijo svoje jedrske zmogljivosti. Pakistan, Indija in Severna Koreja so na primer izdelale nove bombe, pri čemer strokovnjaki opozarjajo na pomanjkljive varnostne standarde v teh državah.
To bo zadnji vrh pod Obamo, zato se poraja vprašanje, kako bodo države spremljale napredek v prihodnje in ali bodo ZDA organizirale ta srečanja tudi pod novim predsednikom.
