Dokazi, da je avstralski Veliki koralni greben izpostavljen vedno večjemu beljenju koral, kličejo k spremembam. Strokovnjaki pozivajo UNESCO, naj omenjeni greben uvrsti na seznam ogrožene naravne dediščine.
YouTube
Trenutno stanje na Velikem koralnem grebenu velja za najhujšega do sedaj.
Kot pravijo strokovnjaki, le štirje izmed 520 grebenov še ne kažejo znakov beljenja. Pri UNESCU se v lanskem letu niso odločili, da bi koralni greben umestili na seznam ogrožene naravne dediščine. Strokovnjaki pa so drugačnega mnenja in sicer zahtevajo, da se to spremeni.
Strokovnjak za preučevanje koralnih grebenov, profesor Terry Hughes, je za BBC dejal, da so trenutno še v iskanju skrajne južne meje, kjer se beljenje koral še ni pričelo.
»Jutri bomo nadaljevali južno od Cairnsa proti Townsvillu, pregledali pa bomo nadaljnjih 150 grebenov,« je dejal profesor Hughes.
Masovno beljenje koral
Do pojava beljenja koral pride zaradi dvigajočih se temperatur morja iz dveh naravnih vodnih tokov. Do tega naj bi prišlo zaradi globalnega segrevanja, oceani pa ob tem absorbirajo približno 93 odstotkov toplotne energije.
Arhiv Svet24
Pojav beljenja koral beležijo tudi drugje po svetu.
Beljenje se pojavi, ko alge z imenom zooxanthellae reagirajo na temperature spremembe in ob tem spremenijo svojo barvo. Če se razmere umirijo in vrnejo v prvotno stanje, si korale lahko opomorejo, toda proces zdravljenja lahko traja tudi več desetletij. Če se razmere ne spremenijo, lahko korale tudi odmrejo.
Trenutno stanje na Velikem koralnem grebenu velja za najhujšega do sedaj. Strokovnjaki pravijo, da je prezgodaj napovedovati, kdaj si bodo korale opomogle, toda znanstveniki, ki preučujejo stanje pod vodno gladino, trdijo, da je odmrlih že več kot 50 odstotkov pobeljenih koral.
Klimatske spremembe in posledice El Nina naj bi bila glavna razloga za višanje temperatur morja, ki posledično sprožita omenjeni pojav. »Čemur smo priča, je nedvomno posledica klimatskih sprememb,« je zaključil profesor Justin Martin iz fakultete v Queenslandu.
Arhiv Svet24
