Izrek sodbe se je začel ob 14. uri. Zaradi izjemnega interesa javnosti so zagotovili dodatne prostore. Območje okoli sodišča je danes zaprto, varuje ga policija.
Sodišče je izreklo 40-letno zaporno kazen 70-letnemu Karadžiću, ki je ob vojaškem poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki mu prav tako sodijo v Haagu, glavni odgovorni za genocid v Srebrenici. Najvišjemu državnemu predstavniku na sodišču, bivšemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, niso izrekli sodbe, saj je pred koncem sojenja umrl leta 2006 v priporu v Scheveningnu.
15:38
Radovan Karadžić je obsojen na enotno kazen 40 let zapora, v katero se upošteva tudi čas, ki ga je prestal v priporu.
15:17
Sile bosanskih Srbov so nadaljevale z ubijanjem muslimanov, ki so bili v ujetništvu. Dokazano je, da naj bi ubili 5115 muslimanskih moških.
15:16
Sile bosanskih Srbov so 13. julija priporle med 1500 in 2000 muslimanskih moških in dečkov. Pozno v tej noči so ubili med 855 in 1016 muslimanskih moških. Isti večer je bilo več tisoč muslimanskih moških iz Bratunca prepeljanih v Zvornik, kjer v naslednjih nekaj dneh ustrelili.
15:05
Začelo se je prebiranje delov obtožnice glede dogajanja v Srebrenici. Ratko Mladić naj bi pred kamerami dejal, da je končno prišel čas , da se končno maščujejo Turkom na tem področju.
15:02
Karadžić nosi individualno kazensko odgovornost za umore, preganjanje, iztrebljenje, deportacije in prisilno izseljevanje in za zločin proti človeštvu.
14:50
Karadžića je haaško sodišče spoznalo krivega za obleganje Sarajeva, ne pa za genocid v sedmih občinah BiH.
Zločin v Srebrenici
Tam so sile bosanskih Srbov julija 1995 pobile več kot 8000 Bošnjakov. Kot prvemu so mu sodili zaradi genocida nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v sedmih drugih občinah v BiH - Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac. Sodili so mutudi zaradi več kot triletnega obleganja Sarajeva, med katerim je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi, med njimi 1500 otrok.
V skupno 11 točkah obtožnice je po individualni in poveljniški odgovornosti obtožen tudi za zločine proti človečnosti in vojne zločine proti nesrbskemu prebivalstvu med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.
Tožilstvo je zahtevalo dosmrtni zapor
Tožilstvo je zahtevalo najvišjo kazen, dosmrtni zapor. Karadžić, ki krivde ni priznal, je pričakoval oprostilno sodbo.
Karadžića so po 13 letih na begu prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. V skoraj 500 dneh so zaslišali 586 prič.
Pred sodiščem se je zbralo okoli 300 ljudi, med njimi tudi številne matere iz Srebrenice, ki so zahtevale najhujšo kazen.
Življenje enega izmed najhujših vojnih zločincev
Radovan Karadžić, po izobrazbi psihiater, ki mu je danes haaško sodišče izreklo 40 let zapora za genocid in vojne zločine v BiH, je za svoje podpornike junak, ki se je boril za svoj narod. Za večino mednarodne skupnosti in žrtve pa je vojni zločinec, ki se bo v zgodovino zapisal kot tvorec najhujših vojnih zločinov po drugi svetovni vojni.
Karadžić se je rodil 19. junija 1945 v revni vasici Petnjica v Črni gori, njegova družina pa je po rodu s Kosova. Njegov oče Vuk je bil med drugo svetovno vojno četnik, tako da je bil po vojni del njegovega otroštva v zaporu. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, se je Radovan z očetom prvič srečal, ko je bil star pet let. Družina naj bi bila tudi v sorodu z očetom srbske abecede Vukom Karadžićem.
Živel je tudi v Sarajevu, ki ga je kasneje tri leta oblegal
S petnajstimi leti, leta 1960, se je preselil v Sarajevo, kjer je leta 1964 začel študirati medicino, nato pa se specializiral za psihiatra. V prostem času je pisal pesmi, drame in igral srbsko narodno glasbo ter bil pred začetkom delovanja v politiki znan kot pesnik in psihiater. V Sarajevu je spoznal tudi svojo soprogo Ljiljano.
Njegov mentor, psihiater Ismet Cerić ga je za ameriško televizijo Frontline opisal kot človeka "tisočerih obrazov", ki je imel verjetno osebnostne motnje. Menil je, da Karadžić ne živi v realnosti, ter dodal, da je bila njegova poezija, na katero je bil zelo ponosen, zelo običajna.
V politiko vstopil v času vzpona nacionalizma
Za politiko se je odločil leta 1990 v času vzpona nacionalizmov v nekdanji Jugoslaviji. K udejstvovanju v politiki ga je spodbudil srbski nacionalistični pisatelj Dobrica Ćosić. Tako je leta 1990 ustanovil in postal predsednik nacionalistične Srbske demokratske stranke, ki je še sedaj ena glavnih strank v državi.
Potem ko je Bosna in Hercegovina po referendumu, ki so ga večinsko bojkotirali bosanski Srbi, 1. marca 1992 razglasila neodvisnost, so bosanski Srbi pod vodstvom Karadžića razglasili neodvisno Republiko srbsko z glavnim mestom Sarajevom. Od 12. maja do 17. decembra 1992 je bil predsednik predsedstva Republike srbske, od 17. decembra 1992 do 19. julija 1996 pa njen predsednik in vrhovni poveljnik oboroženih sil.
Posiljenih več kot 20.000 žensk
Sile pod njegovim vodstvom in poveljstvom drugega haaškega obtoženca, generala Ratka Mladića, so med krvavo vojno, kot je navedeno v haaški obtožnici, izvajale politiko etničnega čiščenja, med katero so z domov pregnali več kot milijon nesrbskega prebivalstva ter načrtno pobijali in posiljevali. Med vojno v BiH je bilo ubitih več kot 100.000 ljudi. Več kot 20.000 žensk je bilo posiljenih.
Konec leta 1995 je s takratnimi predsedniki BiH, Hrvaške in Srbije Alijo Izetbegovićem, Franjem Tuđmanom ter svojim zaveznikom Slobodanom Miloševićem podpisal daytonski mirovni sporazum, s katerim se je končala vojna v BiH.
Julija 1996 je Karadžić zaradi pritiska mednarodne skupnosti in takratnega jugoslovanskega predsednika Miloševića odstopil s položaja predsednika Republike srbske in pooblastila prenesel na podpredsednico Biljano Plavšić.
Haaško sodišče je sprva 24. julija 1995 in 14. novembra 1995 izdalo skupni obtožnici proti Karadžiću in Mladiću za zločine v Srebrenici in vojni v BiH, ki pa ju je nato ločilo. 31. maja 2000 je izdalo ločeno obtožnico proti Karadžiću, dve leti kasneje pa tudi proti Mladiću.
Skupna kazen - 40 let zapora
Po individualni in poveljniški odgovornosti je bil obtožen za sodelovanje v genocidu in za genocid v Srebrenici. Niso pa mu sodili samo zaradi genocida v Srebrenici, ampak prvič tudi zaradi genocida nad Bošnjaki in Hrvati v sedmih drugih občinah v BiH - Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac.
Sodili so mu tudi zaradi več kot triletnega obleganja Sarajeva, med katerim je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi, med njimi 1500 otrok. V 11 točkah obtožnice je bil obtožen tudi za zločine proti človečnosti in vojne zločine proti nesrbskemu prebivalstvu med vojno v BiH.
Skrival se je v Beogradu pod identiteto Dragana Dabića
Karadžić je po odstopu s položaja predsednika Republike srbske izginil in se je skrival v odročnih pravoslavnih samostanih. Ameriška vlada je leta 2001 za informacije, ki naj bi pripeljale do njegove aretacije, razpisala nagrado v vrednosti petih milijonov dolarjev.
Karadžić se je kasneje skrival pod identiteto zdravilca Dragana Dabića, ki je predaval, pisal kolumne za revijo in hodil na pijačo v beograjski bar Luda kuća. Po 13 letih na begu so Karadžića leta 2008 končno razkrinkali in ga aretirali na avtobusu v Beogradu. Ob novici je v Sarajevu izbruhnilo slavje, v Beogradu pa protesti. Karadžića so po hitrem postopku izročili haaškemu sodišču.
Glavni haaški tožilec zadovoljen z obsodbo Karadžića
Glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz je danes izrazil zadovoljstvo, ker je bil Radovan Karadžić spoznan za krivega genocida, zločinov proti človečnosti in vojne zločine v BiH ter obsojen na 40 let zapora. "Zadovoljni smo, ker je sodni senat sprejel naše obsežne dokaze in nedvomno potrdil odgovornost Radovana Karadžića za zločine. Ti zločini so bili storjeni v številnih občinah v BiH in vključujejo obleganje Sarajeva in genocid v Srebrenici," so sporočili iz urada haaškega tožilca. "Leta 1993 je svet odločil, da si žrtve v bivši Jugoslaviji zaslužijo pravico. Te žrtve so nam izkazale zaupanje, da jo izpeljemo. Danes, s to sodbo, je to zaupanje izpolnjeno. Pravici je zadoščeno," je poudaril Brammertz. Kot je dodal, bo resnica, zapisana s to sodbo, vedno stala nasproti številnim poskus zanikanja trpljenja tisočev žrtve v zločinih, storjenih v nekdanji Jugoslaviji.
Obsodbo Karadžića je pozdravil tudi visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein. 21 let po vložitvi obtožnice proti Karadžiću je ta sodba močan dokaz, kako trdno je mednarodna skupnost odločena, da morajo vojni zločinci odgovarjati za svoja dejanja, je poudaril. Kot je dodal, gre za simbolično izjemno močno sodbo, predvsem za žrtve zločinov med vojnami v BiH in drugod v bivši Jugoslaviji, pa tudi za žrtve po vsem svetu.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je po obsodbi Karadžića pozval k spravi v BiH. Po njegovih besedah si je treba prizadevati, da bodo po tej sodbi in v spomin na najtemnejše čase BiH prevladali resnica, svoboda in sprava. Inzko je poudaril tudi individualno odgovornost za vojne zločine. Sodba Karadžiću naj bi po njegovih besedah pomagala iskati resnico in okrepiti kulturo spomina. Brez resnice in spomina namreč ne more biti trajne sprave.