Skupina je ime dobila po hotelu Bilderberg v nizozemskem mestecu Oosterbeek, kjer je maja 1954 prvič sestankovala skupina politikov, poslovnežev, akademikov, novinarjev, plemičev in drugih vplivnežev.
Vsakoletni sestanki daleč od oči javnosti
Bilderbergova srečanja potekajo vsako leto za močno zastraženimi vrati. Običajno trajajo tri dni in se jih udeleži od 100 do 150 povabljencev. Kot piše na njihovi uradni spletni strani, pa je njihov namen pospeševanje dialoga med Evropo in Severno Ameriko. Na njih obdelujejo različne tematike, od gospodarstva in sociale do politike. Na podlagi pritiskov javnosti in vse večjega ugibanja o skupini so zadnja leta začeli podajati informacije o lokaciji svojih srečanj in tudi o udeležencih. Prav tako zadnje čase sporočajo okvirne teme pogovorov. Lani so se v Avstriji med drugim pogovarjali o umetni inteligenci, kemičnem orožju, terorizmu, Rusiji, ameriških volitvah, Grčiji in podobno.
Že pred šestdesetimi leti so na sestanku Bilderberga načrtovali skupno evropsko valuto.
Vsebina strogo varovana skrivnost
Kljub temu vsebina pogovorov ostaja skrbno varovana skrivnost. Novinarjem je onemogočen dostop do sestankov; nanje vabijo tiste, za katere smatrajo, da so med najbolj vplivnimi voditelji sveta. Udeležencem pa je prepovedano citiranje izjav drugih udeležencev. Kljub temu je Wikileaks že pred časom razkril vsebino nekaterih dokumentov in seznam udeležencev nekaterih srečanj.
Že pred šestdesetimi leti načrtovali skupno valuto
Čeprav se vplivna skupina predstavlja kot debatni klub, je jasno, da na njej začrtujejo pomembne kratkoročne in dolgoročne smernice razvoja sveta, ki imajo resničen vpliv. Težko bi bilo namreč verjeti, da na teh srečanjih vplivneži želijo samo kramljati o svetovno pomembnih temah. Da ni tako, kaže tudi Wikileaksovo razkritje dokumentov, ki so nastali leta 1955 na srečanju Bilderberga v Nemčiji, in takrat so že načrtovali skupno evropsko valuto. Te dokumente so že leta 2003 pridobili tudi v britanskem BBC.
Vplivni ljudje hodili na skrivne sestanke
Lista udeležencev iz 1966. leta, ki jo prav tako najdemo na Wikileaksovih straneh, razkriva nekatere pomembne udeležence. Med njimi je bil John J. McCloy, nekdanji predsednik Svetovne banke in član Warrenove komisije, ki je raziskovala Kennedyjev umor in zanj obtožila Lee Harveyja Oswalda, kar je desetletja pozneje v filmu JFK nazorno demantiral Oliver Stone. Med takratnimi udeleženci poleg Davida Rockefellerja najdemo tudi Zbigniewa Brzezinskega, enega izmed najvplivnejših ljudi v ameriški politiki, v tistem času svetovalca ameriškega predsednika Lyndona Johnsona in svetovalca za nacionalno varnost predsednika za njim, Jimmyja Carterja.
Strah pred Trumpom
Skupina Bilderberg tudi močno podpira tajne trgovinske sporazume, ki bi najbolj koristili prav najpremožnejšim ljudem in njihovim korporacijam. Nepredvidljivi Trump, kot smo že poročali, pri tem elite še kako skrbi, ker ga ne morejo več nadzirati. Sandersov vzpon jih ne skrbi toliko, saj lahko Clintonovi, ki je tudi favoritka skupine, omogočijo zmago z glasovi superdelegatov, ki jih nadzira strankina elita. Skrb nad Trumpovo izvolitvijo je v januarski kolumni za Financial Times izrazil tudi Martin Wolf, redni udeleženec srečanj.
Svari pred zastrašujočimi posledicami
Kot ugotavlja Wolf, lahko glasujejo tudi ekonomski poraženci, in če se bodo počutili dovolj ponižane in poražene, bodo po njegovem glasovali za Trumpa ter proti elitam. Dodal je, da so elite povsem odtujene od težav malih ljudi in so vzpostavile globalno superelito, ki že desetletja edina uživa sadove večje produktivnosti. »Predvsem pa zavračajo elite, ki dominirajo nad ekonomskim in kulturnim življenjem v njihovih državah, kot je elita, ki se je zbrala v Davosu na Svetovnem gospodarskem forumu. Posledice pa so zastrašujoče. Elite se morajo domisliti inteligentnega odgovora. Povsem mogoče je, da je že prepozno za to,« je odkrito in zaskrbljeno zapisal Wolf.
