Novice Svet24

Uradni program Münchenske varnostne konference, ki je pritegnila okoli 600 visokih gostov, je predvideval okoli 20 ur razprav in govorov. Vendar pa se v zgodovino vedno zapiše le nekaj stavkov.

Arhiv svet24

Na letošnji konferenci so odmevale predvsem sobotne besede Medvedjeva: "Zdrsnili smo v čase nove hladne vojne."

Tik pred začetkom konference je kazalo drugače. V Münchnu je bil dosežen dogovor o prekinitvi sovražnosti v Siriji, ki predvideva končanje sovražnosti v Siriji v tednu dni in okrepitev dostopa do humanitarne pomoči. Končanje sovražnosti naj bi veljalo za vse z izjemo teroristov Islamske države in Fronte al Nusra. Namen prekinitve sovražnosti je obnova mirovnega procesa in ustavitev eksodusa sirskih civilistov.

Vendar pa se vpletene strani v sirski konflikt niso mogle izogniti medsebojnim obtoževanjem. Politika zveze Nato po besedah Medvedjeva "ostaja neprijazna in zaprta do Rusije". "Skoraj vsakodnevno smo označeni za največjo grožnjo Natu kot celoti ali ločeno za Evropo ali Ameriko ali druge države," je dejal.

Ameriški državni sekretar John Kerry je medtem od Rusije terjal, da v skladu z dogovorom spremeni svoje tarče v Siriji in preneha napadati zmerne upornike. "Odločitve, ki bodo sprejete v prihodnjih dneh, tednih in nekaj mesecih, bi lahko končale vojno v Siriji," je dejal in nadaljeval: "Ali pa lahko vodijo k temu, da bomo v prihodnosti soočeni z drugimi, zelo težkimi možnostmi."

Profimedia

"Navadili smo se že konferenc in upanja, ki je položeno v besede, a potrebujemo delovanje. Delovanje, ki ga vidim, je pobijanje sirskih civilistov s strani Rusije," je dejal glavni koordinator sirske opozicijske pogajalske skupine Rijad Hidžab.

Tudi ameriški senator John McCain je bil kritičen do načrta, ki bi po njegovem prižgal zeleno luč za vojaško agresijo Moskve. "Putin ni zainteresiran, da bi bil naš partner," je prepričan.

V nedeljo sta o sirski krizi po telefonu sicer "odkrito in konstruktivno" razpravljala ruski predsednik Vladimir Putin in njegov ameriški kolega Barack Obama. Putin je med drugim izpostavil potrebo po vzpostavitvi tesnih delovnih stikov med ruskim in ameriškim obrambnim ministrstvom.

"Težko je vzpostaviti zaupanje, a moramo se tega lotiti. Naša stališča se razlikujejo, a ne tako kot pred 40 leti, ko je v Evropi stal zid," je dejal Medvedjev.

Po besedah slovenskega predsednika Boruta Pahorja dogovor o končanju sovražnosti v Siriji predstavlja upanje, da se mednarodna skupnost zaveda, da brez sodelovanja, brez usklajenega načrta mirovnih operacij, morda tudi vojaških ob zeleni luči ZN, ni trajne rešitve za mir na Bližnjem vzhodu. Ob tem je pozval k ukrepanju.

"Mislim, da sta mednarodni mir in varnost ogrožena. Zaenkrat je še vedno dovolj manevrskega prostora za diplomacijo. Če se bo politika izgubljala v razkazovanju moči, pa bo zapravila priložnost, da probleme reši pravočasno (...) Zaenkrat je za tiste, ki podpiramo mir, še čas. Če ne bomo uspeli mi, bodo prišli tisti, ki vidijo priložnost v vojni. Mislim, da si naši otroci take prihodnosti ne zaslužijo," je dejal.

Reuters

Tako kot nekateri drugi voditelji v bavarski prestolnici je tudi slovenski predsednik razmišljal tudi o prihodnosti Evropske unije, saj se ta že nekaj let sooča z vrsto različnih kriz, trenutno je v ospredju begunska, ki ogrožajo njeno enotnost.

Kot je spomnil Pahor, je osebno velik privrženec poglobitve EU in govori celo o "združenih državah Evrope" ter je že večkrat poudaril, da mora biti Slovenija v uniji, razdeljeni na unijo prve in druge hitrosti, v skupini prve hitrosti, v kateri sta tudi Nemčija in Francija.

Pahor je sicer v soboto na konferenci na panelu o možnostih tesnejšega evroatlantskega povezovanja izpostavil nujnost vključevanja Zahodnega Balkana v EU in Nato. Zahodni Balkan ima po njegovem različne perspektive, a le ena je mirna, in to je pot v evroatlantske integracije.

Slovenski predsednik pa je o odprtih temah razpravljal tudi na številnih bilateralnih srečanjih. Sestal se je z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini, s katero sta največ pozornosti posvetila dogovoru o humanitarni pomoči in končanju sovražnosti v Siriji. Dotaknila sta se tudi migrantske krize ter se strinjala, da lahko le z usklajenimi ukrepi okrepimo zunanjo mejo EU, predvsem pa preprečimo, da bi migracije povzročile konflikte na Zahodnem Balkanu.

Arhiv Svet24

Z Medvedjevom je Pahor razpravljal o Siriji in Ukrajini. Sogovornika sta se strinjala, da je treba ohraniti političen dialog in iskati načine za mirno rešitev nastalih razmer.

Sestal se je še s pomočnico ameriškega zunanjega ministra Victorio Nuland, s katero sta se posvečala sodelovanju Slovenije in ZDA v okviru zveze Nato, ter predsednikom vlade Bosne in Hercegovine Denisom Zvizdićem, s katerim sta govorila o Procesu Brdo. S predsednikom gruzijske vlade Giorgijem Kvirikašvilijem pa sta med drugim spregovorila o evropski perspektivi Gruzije.

Pahor se je udeležil še neformalnega srečanja, ki ga je gostila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in kjer je predstavila pobudo sodelovanja držav t. i. Jadransko-baltsko-črnomorske pobude ter napovedala skorajšnji forum te pobude na najvišji predsedniški ravni.