Shabir Ahmad ni okleval. Pobegnil je iz mošeje in vasice na vzhodu Pakistana. Istega večera 10. januarja je dečka označil za bogokletnika. Obtožba, ki lahko človeka v Pakistanu stane življenja, četudi je lažna, kot je bila v tem primeru.
Policisti so ujeli bežečega imama in ga zaprli. Kar pa ni bilo pogodu lokalnim verskim voditeljem, zato so se oblasti uklonile in Ahmada izpustile. Medijska pozornost pa je naredila svoje: Ahmad je bil v nedeljo spet aretiran, obtožen terorizma in drugih prekrškov.
Narobe razumel in dvignil roko
Anwar Ali, pobožni sin revnega delavca, se je udeležil večernih molitev v mošeji vasice Khanqah. Ahmad je zbranim dejal, naj dvignejo roke tisti, ki ne ljubijo preroka Mohameda. Prišlo pa je do nesporazuma. Deček je, misleč, da sprašuje, kdo preroka ljubi, dvignil roko. To so potrdile priče in dečkova družina. Svoje napake se je zavedel, ko je spoznal, da je edini, ki v zrak moli svojo roko. A takrat je že bilo prepozno. Ahmad ga je označil za bogokletnika, pridružili pa so se mu tudi drugi. »Mar ne ljubiš preroka?« so kričali, ko je fant osramočen pobegnil.
Iz ljubezni
Anwar je odšel domov in si še istega večera z rezalnikom odsekal desno dlan. Imamu jo je pokazal, da bi se očistil greha. Policisti so ujeli bežečega imama in ga zaprli. Kar pa ni bilo pogodu lokalnim verskim voditeljem, zato so se oblasti uklonile in Ahmada izpustile. Medijska pozornost pa je naredila svoje: Ahmad je bil v nedeljo spet aretiran, obtožen terorizma in drugih prekrškov. Vendar pa dečkova družina vztraja, da imam ni ničesar naredil narobe in da ne bi smel biti kaznovan. »Srečni smo, da naš sin tako zelo ljubi preroka,« je dejal Mohamed Ghafoor, dečkov oče. »Za to bomo nagrajeni v večnosti.« Tudi Anwar ne obsoja imama – kar je naredil, je naredil iz ljubezni do preroka, je dejal.
