"Pariški dogovor postavlja trajni okvir, ki ga svet potrebuje za rešitev podnebne krize. Vzpostavlja mehanizem in arhitekturo za uspešno soočanje s tem problemom na učinkovit način. Stopili so skupaj okrog trdnega dogovora, ki ga je svet potreboval, ko je bilo to potrebno," je dejal Obama.
Predsednik ZDA se je zahvalil francoskemu kolegu Francoisu Hollandu, ki je gostil pogovore ter vsem drugim državam, ki so sodelovale. Menil je, da gre za trajni dogovor, ki zmanjšuje globalno onesnaženje z ogljikom in svet pošilja na pot v prihodnost z manj ogljika.
"Skupaj smo pokazali kaj je mogoče, ko je svet enoten," je dejal vendar posvaril, da gre šele za prvi korak proti obvladanju podnebnih sprememb, ki lahko peljejo v globalno uničenje.
"Četudi bomo dosegli vse cilje iz Pariza, bomo le deloma napredovali k zmanjšanju ogljika iz ozračja. Zato ne moremo počivati na lovorikah današnjega dogovora," je dejal Obama.
Vodilni republikanci v kongresu so dogovor iz Pariza nemudoma zavrnili in ga označili za le dolgoročni načrt, Obama pa, po njihovih besedah daje obljube, ki jih ne bo mogel uresničiti.
Obamove zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov bodo, po trditvah republikancev, uničile več tisoč delovnih mest v ZDA in dvignile ceno elektrike.
"Obama daje obljube, ki jih ne more izpolniti. Piše čeke, ki jih ne more unovčiti in zatira srednji razred s prisvajanjem zaslug za dogovor, ki bo uničen čez 13 mesecev," je dejal vodja senatnih republikancev Mitch McConnell iz Kentuckyja, pri čemer je mislil na to, da se Obami januarja 2017 izteče drugi mandat.
V Parizu so pogajalci sprejeli zgodovinski podnebni dogovor, ki svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.
V Parizu so soglasje na podnebni konferenci skoraj dva tedna iskali pogajalci pogodbenic UNFCCC - 195 držav in EU. Novi globalni podnebni dogovor bo v veljavo stopil leta 2020, ko se izteče veljavnost Kjotskega protokola.
Ta cilj naj bi države dosegle s predložitvijo svojih nacionalnih prispevkov, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Na pet let bo potekal pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev, države pa naj bi svoje ambicije sčasoma stopnjevale.
Prvi pregled globalnega napredka bo opravljen leta 2023, pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa leta 2025. Svoje predloge nacionalnih ciljev je že podalo 187 držav, v veljavo pa bodo stopili leta 2020. Leta 2018 bo opravljen pregled stanja, ko bodo države svoje ambicije lahko zaostrile.
Razvite države so v skladu s sporazumom dolžne zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju tako pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Države v razvoju lahko pri tem sodelujejo prostovoljno, če želijo.
V manj zavezujočem delu dogovora je vključeno določilo, da bodo razvite države svojo pomoč krepile od 100 milijard dolarjev letno v letu 2020.
