Glavni krivec za nastali položaj je kurjenje premoga nizke kakovosti v zastarelih pečeh, ki jih še vedno uporablja 70 odstotkov poljskih gospodinjstev. Skoraj vsa elektrika v državi je proizvedena v termoelektrarnah na premog, kar povzroča hudo onesnaženost zraka, ki je najhujša v osemindvajseterici.
Evropska agencija za okolje ocenjuje, da emisije iz individualnih kurišč vsako leto povzročijo nastanek velikega števila bolezni dihal v tej 38-milijonski državi, 47.000 Poljakov pa zaradi posledic onesnaženosti zraka predčasno umre.
Na zakonodajnem področju se na Poljskem stvari vseeno počasi premikajo na bolje, saj je država pred kratkim sprejela zakonodajo za omejevanje smoga, ki predvideva prepoved uporabe individualnih kurišč na premog.
Po drugi strani pa je Poljska tudi zaradi nasprotovanja desno usmerjenega predsednika Andrzeja Dude zavrnila dopolnilo h Kjotskemu protokolu, ki bi Poljsko zavezal k omejitvi izpustov toplogrednih plinov, ki skupaj predstavljajo okoli odstotek vseh svetovnih emisij.
Prav tako se je zapletlo pri novi premierki Beati Szydlo, ki je hči rudarja, kajti ta je na podnebni konferenci v Parizu jasno povedala, da se bo v pogajanjih o globalnem podnebnem sporazumu borila za poljsko energetsko varnost, ki po njenem mnenju temelji na domačem premogu.
Predsednica vlade je dejala, da bo v okviru konference podprla vsak predlog, ki bo zaščitil poljske ekonomske interese, s čimer je namignila, da bo država zavirala skupna prizadevanja EU za omejevanje uporabe premoga.
Strokovnjaki medtem opozarjajo, da je uporaba tega fosilnega goriva daleč od tega, da bi spodbujala gospodarsko rast, saj se zaradi rekordno nizkih cen tega energenta neučinkoviti poljski rudniki gibljejo na robu bankrota.
Varšavski ekonomski inštitut WISE pravi, da je na ta način ogroženih 100.000 močno subvencioniranih delovnih mest, ki jih je med leti 1990 in 2012 država nad vodo držala s 70 milijardami zlotov (okoli 16 milijard evrov) podpor. Vodja Inštituta za obnovljivo energijo Grzegorz Wisniewski zato meni, da si Poljska ne more privoščiti nadaljnjega subvencioniranja rudarstva, saj je to neučinkovito, subvencije pa so tudi v nasprotju s pravili EU.
Zaradi cenejšega premoga iz tujine in obilice poceni energije iz drugih virov na evropskem trgu je domači premog nekonkurenčen, kar se na koncu izrazi v višjih cenah elektrike za Poljake.
Obstoječa evropska zakonodaja sicer državi narekuje, da bo morala do leta 2020 15 odstotkov energije pridobiti iz obnovljivih virov, pri čemer naj bi razvijala predvsem sončno in vetrno energijo.
