Ocenjena stopnja napake v letu 2014, ki je bilo po Cviklovih besedah prelomno, saj je pomenilo prehod v novo programsko obdobje, je bila 4,4 odstotne točke. "To pomeni, da se od 144 milijard evrov šest milijard evrov ne bi smelo izplačati," je dejal.
"Seveda to ne pomeni, da gre za goljufije, a pravilom se ne sledi," je dodal. Do napak pri porabi denarja iz evropskega proračuna najpogosteje prihaja pri izplačilih stroškov.
Najvišje stopnje napake so bile ugotovljene pri porabi na področjih ekonomske, socialne in teritorialne kohezije (5,7 odstotka) ter konkurenčnosti za rast in delovna mesta (5,6 odstotka). Z najnižjo stopnjo napake pa se lahko pohvali področje upravnih odhodkov (0,5 odstotka).
Zaradi takšne stopnje napake je moralo evropsko računsko sodišče evropskemu proračunu za leto 2014 izreči negativno mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil. Prihodki za leto 2014 so v celoti zakoniti in pravilni, o zanesljivosti izvrševanja proračuna pa daje evropsko računsko sodišče že od leta 2007 mnenje brez pridržkov, piše v poročilu.
Cviklu se sicer zdi bistveno vprašanje, "kako ves ta obseg sredstev, s katerim upravlja evropski proračun, ustrezno usmeriti za odzivanje na tista vprašanja, ki so na evropski ravni najpomembnejša".
Iz finančne v begunsko krizo
Ob tem je ugotovil, da smo iz finančne krize prešli v begunsko krizo, a tudi tu obstaja veliko negospodarnosti pri porabi denarja. Kot primer je navedel izplačilo sredstev iz evropskega proračuna grški vladi za nakup letala za nadzor državnih meja, a nadzor je pokazal, da je bilo veliko poletov opravljenih med Parizom in Brusljem.
Trenutnih razmer sicer ne revidirajo, saj je treba po njegovem mnenju še nekaj časa počakati.
Je pa povedal, da na evropskem računskem sodišču prav zdaj pripravljajo revizijo, kako je Evropska centralna banka izvedla preglede v sistemsko pomembnih evropskih bankah. Ob tem je menil, da se je s prevzemom enotnega mehanizma nadzora nad sistemskimi bankami bistveno izboljšal mehanizem nadzora v EU in smo s tem izstopili iz finančne krize.
Poslanca SDS Marka Pogačnika pa je zmotila ugotovitev, da evropsko računsko sodišče revidira Evropsko centralno banko, medtem ko slovensko računsko sodišče ne revidira Banke Slovenije. Cvikl je povedal, da je v EU le malo držav, kjer nad delovanjem centralne banke bdi nadzornik. Sicer pa slovenska zakonodaja prav tako ne opredeljuje nadzornika Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor.
