22. junija pred tremi leti sta turška pilota testirala pravilno delovanje njihovega radarskega sistema. Letalo je letelo met Ciprom in Hatayem nad Sredozemskim morjem na višini šest kilometrov. Med preletavanjem prostora se je turški Phantom RF-4E, izvidniško letalo, približalo sirskemu zračnemu prostoru z morske strani na 50 metrih višine in za pet minut vstopilo v sirski zračni prostor.
Turški radarski operater je opozarjal pilota, da sta zašla, zato sta hitro obrnila nazaj na morje in potem nadaljevala z operacijo. Poročnik Gokhan Ertan in Hasan Aksoy sta ob 12:02, 15 minut pozneje, izginila z radarjev. Sirska vojska je sporočila, da je letalo kršilo turški zračni prostor, Turki so to zanikali. Na mestu strmoglavljena so kmalu iskali tako Sirci, Turki kot Američani s svojo raziskovalno ladjo EV Nautilus. Letalo so našli na globini 1200 metrov, 4. julija pa so izvlekli tudi oba mrtva pilota. Turki so za sestrelitev obtožili rusko vojaško ladjo, ki naj bi z radarsko vodeno raketo sestrelila turškega Phantoma.
3. julija se je Asad opravičil za incident in zatrdil, da ne bodo več ustvarjali konfliktov s Turčijo. Posledično se je na meji med državama oktobra tisto leto razvnelo kar nekaj čezmejnih spopadov.
In zakaj se pilota nista izstrelila. Ena od teorij pravi, da sta sicer slišala opozorilo za raketo, vendar sta skušala rešiti letalo.
Če sta turški predsednik Erdogan in sirski predsednik Asad pred pol desetletja še skupaj hodila na dopust, sta danes državi praktično v vojnem stanju. Asadu se je zgodila državljanska vojna, zdaj pa mu kot že pred njim njegovemu očetu ob strani stoji ruska vojska, medtem ko je Turčija s svojo politiko en čas blizu EU in NATO, drugič pa spet dela po svoje in celo drži z nekaterimi uporniškimi skupinami v Siriji.
