Petkovi teroristični napadi v Parizu so terjali 129 smrtnih žrtev, a jih bo verjetno še več, saj so številni ranjeni, teh je bilo skupaj kar 352, v kritičnem stanju. Odgovornost za grozodejstva je prevzela skrajna sunitska skupina Islamska država (IS). V sporočilu, ki ga je objavila na spletu, je IS zapisala, da je »osem bratov, ki so nosili pasove z eksplozivom in avtomatske puške«, izvedlo »blaženi napad na križarsko Francijo«, Franciji pa zagrozila z novimi napadi. »Naj se Francija in tisti, ki sledijo njeni poti, naučijo, da bodo na vrhu seznama tarč IS in da ne bodo nikoli imuni na smrt,« še piše v sporočilu. IS v njem tudi označuje Pariz za »prestolnico prostitucije in nemoralnosti«.
Milan Zver, evropski poslanec: »Brez pretiravanja lahko ugotovimo, da se bomo Evropejci morali navaditi trajnih izrednih razmer, kakor jih poznajo na primer v Izraelu.«
OSTER ODZIV POLITIKE
Že pred tem sporočilom je francoski predsednik Francois Hollande odgovornost za teroristične napade pripisal džihadistom IS. Napade je označil za vojno dejanje, IS pa razglasil za teroristično vojsko. »Ker je bil napad izveden na strahopeten način, na sramoten način, na nasilen način, bo Francija neusmiljena do barbarov IS,« je napovedal. A kakšen je pravi način boja proti terorizmu? Je sila res rešitev ali ta vodi samo v nove grozljive podobe? Je prav, da države ravnajo tako, kot so ravnale po napadu na ZDA 11. septembra, ali naj se iz tega kaj naučijo in tokrat ravnajo drugače?
TEŽKA ODLOČITEV, KAKO NAPREJ
Seveda sta tudi tokrat dve plati. Eno je že nakazal francoski predsednik, ko je obljubil neusmiljenost do barbarov. Podobnega mnenja je očitno tudi evropski poslanec iz vrst SDS, Milan Zver, ki se v pismu na svoji spletni strani sprašuje, ali smo se pripravljeni za svojo varnost tudi boriti, in predlaga uveljavitev 5. člena ustanovnega sporazuma Severnoatlantskega zavezništva (iz leta 1949), ki določa, da je napad na eno članico napad na vse članice. »Nato je to možnost prvič in zadnjič uporabil v primeru 9/11. Na podlagi tega člena je bilo izvedeno osem skupnih akcij zavezništva,« še ugotavlja Zver.
»Bolj ko bodo borci IS menili, da v boju proti premočnemu sovražniku ne morejo zmagati na človeški način, bolj bodo bojevanje prenašali v roke boga.«
REAKCIJA BREZ SILE
Poznavalci so prepričani, da je bilo ravno takšno ravnanje ZDA, torej odgovor s silo, v preteklosti povod za nastanek IS, ki danes preliva kri po tleh naše domovine Evrope. Dr. Primož Šterbenc, politolog in sociolog, je na primer prepričan, da če se bodo vojaški napadi na IS nadaljevali, se bo še bolj krepila možnost napadov v državah, ki napadajo IS. »Vse večja možnost bo, da se bodo teroristični napadi izvedli na zelo 'mehke' cilje, tudi šole, vrtce in podobno,« je posvaril in dodal: »Bolj ko bodo borci IS menili, da v boju proti premočnemu sovražniku ne morejo zmagati na človeški način, bolj bodo bojevanje prenašali v roke boga, v tem primeru pa bo nasilje postajalo vse bolj destruktivno.«
SOVRAŽNIKOV SKUPNI SOVRAŽNIK
Strokovnjak za nacionalno varnost Iztok Prezelj poudarja, da ukrepi niso samo policijski, varnostni in obveščevalni, »ampak pridemo tudi do ukrepov vzpostavljanja medkulturnega, medverskega dialoga, pridemo do potrebe reševanja samega konflikta v Siriji«. »In kar je še pomembnejše: zdaj se bo vzpostavila velika priložnost za pomiritev med Rusijo, ZDA in Natom. Namreč nasprotnik – IS in globalni džihadizem – je skupen vsem tem akterjem. In mislim, da smo na pragu oblikovanja nove koalicije, ki bi lahko pokopala stara rusko-zahodna sovraštva vsaj za nekaj časa,« je še ocenil Prezelj.
129 smrtnih žrtev je terjal petkov teroristični napad, a številka še ni dokončna.
KAJ NAS ČAKA
»Papež Frančišek je pariški napad označil kot del 'tretje svetovne vojne'! Kakorkoli, zaradi moči in obsega zadnjega napada lahko brez pretiravanja ugotovimo, da se bomo Evropejci morali navaditi trajnih izrednih razmer, kakor jih poznajo na primer v Izraelu,« je ugotovil Zver. Prezelj je prepričan, da se začenja neko obdobje, kot smo ga videli takoj po 11. septembru v ZDA. »Zdaj je absolutno na prvem mestu varnost – varnost prestolnic, Francije, Evrope, vendar bi si naredili medvedjo uslugo, če bi v enem tednu ali mesecu poteptali vse človekove pravice, ki si jih je družba izborila skozi stoletja. Pravzaprav bi lahko rekli, da želijo teroristi med drugim ravno to – vzpostaviti nek strah v Franciji in Evropi, neko bojazen pred IS, da bi potem državljani lastne vlade prisilili, da se nehajo ukvarjati z IS in jim pustijo nemoteno rasti,« ocenjuje Prezelj.
VPLIV NA BEGUNSKO KRIZO
V Evropi se zdaj zaradi napadov v Parizu širi tudi strah pred begunci, še posebej ker je eden od napadalcev v Pariz prišel med begunsko krizo, s katero se spoprijemamo. A s popolno zaporo mej, ki si jo želi del politike, bi lahko vplival tudi izredno negativno. Šterbenc je prepričan, da če bi države EU s postavitvijo ograj povsem onemogočile vstop beguncev, bi se ti lahko zares radikalizirali, saj bi sklepali, da jih krščanski svet zavrača zaradi njihovega muslimanstva. Posledično bi se krepila njihova muslimanska identiteta, je pojasnil Šterbenc in posvaril, da bi razočaranju in jezi sledila želja po maščevanju.
