Na enem od predvolilnih televizijskih soočenj na Hrvaškem je bilo pretekli teden izrečenih kar nekaj iskrenih besed, med njimi tudi takšne, ki so prikazale pravo sliko dela nekaterih občinskih funkcionarjev. Podžupan bjelovarsko-bilogorske občine je namreč zelo nazorno podal sliko zajedavca v občinskih vrstah, in to kar na svojem lastnem primeru. Alen Baščevan je pred očmi celotne javnosti priznal: »Štiri leta sem bil kot podžupan zajedavec in nisem počel popolnoma nič.« Pogovor je od tega trenutka dalje potekal takole:
Kako ste postali podžupan?
Po petnajstih letih dela v zdravstveni ustanovi sem dobil ponudbo, da kandidiram na volitvah za podžupana. Naivno in evforično, poln želje, da lahko tudi sam nekaj spremenim, sem sprejel ponudbo in uspel na volitvah. Že drugi dan mandata, ki se je začel leta 2009 in je trajal do leta 2013, sem padel na rit. Ne morem reči, da me ves kič ni zaslepil – pisarna, velika 50 kvadratnih metrov, tajnica, veliki fotelji … Takoj so mi ponudili, da zamenjam sicer še povsem solidno pohištvo, ker to naredijo vsi podžupani, ko nastopijo funkcijo. Tega sicer nisem storil, a vrhunec dekadence so bili moja plača, službene kartice in avto. Že na prejšnjem delovnem mestu se nisem pritoževal nad plačo, ki sem je prejemal, a ta je bila še skoraj trikrat višja.
Koliko? Ste lahko konkretni?
Plača, ki sem jo prejemal v zdravstvu, je znašala okoli 6000 kun (790 evrov), kot namestnik podžupana pa sem prejemal okoli 17000 kun (2240 evrov). K plači podžupana sta spadali še dve službeni kartici, ena za gorivo in druga za reprezentanco. Slednje nisem nikoli koristil. Toda ali veste, kaj je najpomembneje? Ali veste, kaj počne oseba na tem položaju? Nič. Popolnoma nič. Samo tiste stvari, ki me jih je prosil župan. To pa so razna prižiganja sveč, polaganja vencev ali navzočnost na občinskih proslavah, ki jih je pri nas kot Kitajcev. Pozneje se je celo spremenil zakon in je občina, v kateri živijo narodne manjšine, dobila še več podžupanov – vsaka manjšina svojega. Tako smo pri nas bili štirje. Poleg dveh smo dobili še podžupana srbske in češke manjšine. To je pomenilo štiri pisarne, štiri službene kartice, štiri avtomobile, šestnajst pnevmatik … Skupaj z županom nas je bilo torej pet in lahko smo sredi belega dne kartali, toliko nas je bilo.
Koliko bi morala biti po vašem mnenju plača podžupana? Bi jih sploh morali plačati ali bi morali delo opravljati prostovoljno?
Plača podžupana ne bi smela biti višja od tisoč evrov.
