Skoraj 40 odstotkov od 1000 vprašanih ne podpira gradnje nobenih ograj v nobenem primeru, medtem ko jih nekaj manj kot 15 odstotkov nasprotuje ograjam, dokler zahodne države, predvsem Nemčija, ostajajo odprte za begunce in migrante, poroča danes Večernji list. Raziskavo so izvedli med 19. in 28. oktobrom.
Kot dodaja časnik, bi nekaj manj kot četrtina vprašanih ograjo postavila ob meji zgolj zato, da bi begunce in migrante preusmerili na uradne mejne prehode. Neodločenih je bilo več kot osem odstotkov vprašanih.
Gradnjo ograje je podprlo več anketirancev, mlajših od 30 let, kot starejših. Največ tistih, ki nasprotujejo ograjam, so stari med 44 in 60 let. Privržencev ograje je največ v Dalmaciji, največ nasprotnikov pa v Istri, Primorju in Gorskemu Kotarju.
Hrvaška levosredinska vlada, ki opravlja tekoče posle, je večkrat izpostavila, da bi bila gradnja ograje na meji s Srbijo "zadnja izmed zadnjih možnostih", medtem ko se hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in opozicijska HDZ zavzemajo za pošiljanje vojske na mejo s Srbijo in zapiranje tamkajšnje zelene meje, čez katero je prišla večina prebežnikov na Hrvaško.
Na Hrvaško je sicer danes od polnoči do 9. ure iz Srbije prišlo nekaj manj kot 2500 beguncev in migrantov, v začasnem tranzitnem centru v Opatovcu pa je bilo nekaj manj kot 2000 ljudi. V skladu z dogovorom s Slovenijo jih Hrvaška organizirano z vlaki prevaža do Dobove. Na hrvaškem notranjem ministrstvu tudi danes pričakujejo velik pritisk beguncev.
Od začetka begunskega vala je na Hrvaško od sredine septembra prišlo približno 283.000 ljudi. Med njimi jih je na Hrvaškem za azil zaprosilo deset - pet iz Sirije, dva s Kube ter po eden iz Gambije, Sierre Leone in Rusije, je potrdila hrvaška policija.
