Državni kongres je v sredinem zgodovinskem glasovanju, za predsednico države izvolil 54-letno feministko in komunistko Bidyo Bhandari.
Bhandari je bila podpredsedinca Komunistične stranke (Združena marksistično-leninistična) in ima dolgo zgodovino aktivizma za spolno enakost v tej tradicionalistično patriarhalni himalajski državi. Med nedavnimi pogovori glede nove državne ustave se je 54-letnica divje borila za vključitev pravic žensk v ta temeljni dokument republike.
Predsedniško tekmo je dobila proti kandidatu centristične stranke Nepalski kongres, Kulu Bahadurju Gurungu. Iz te stranke je prihajal tudi dosedanji predsednik Ram Baran Yadav, ki je bil prvi predsednik te mlade republike.
Bhandari je v politiko aktivneje vstopila po smrti svojega moža Madana Bhandarija, sicer vodje komunistične stranke.
Aktivistka za pravice žensk je sicer ena izmed bolj zloglasnih voditeljev masivnih protestov proti nepalski monarhiji in kralju Gjanendri v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Demonstracije so na koncu pripeljale do konca avtoritarne monarhije in k vzpostavitvi demokracije v državi.
Nova nepalska predsednica se je rodila 19. julija 1961 v odročni vasici Bhojpur v vzhodnem delu države. S politiko se je začela ukvarjati že pri zgodnjih sedemnajstih letih, kot študentka. Dve leti kasneje je postala polnopravna članica komunistične stranke.
Leta 1993 je prevzela ključno vlogo predsednice ženskega krila Generalne zveze nepalskih sindikatov. Leta 1994 in 1999 je bila izvoljena v parlament, leta 1997 je bila izvoljena v centralni komite Komunistične stranke (ZML). Leta 2008 je opravljala funkcijo obrambne ministrice. Nadzirala je kritično politično tranzicijo po koncu desetletja dolgih uporov v državi.
Eden izmed njenih vidnejših dosežkov je zakon, po katerem morajo ženske v Nepalu predstavljati vsaj 33 odstotkov članov v vsakem državnem sistemu.
Teden dni pred zmago Bahandarijeve je Nepal izvolili tudi prvo voditeljico državnega kongresa v zgodovini. To mesto je pripadlo poslanki Onsari Gharti Magar.
