To so danes za francosko tiskovno agencijo AFP potrdili na nemškem notranjem ministrstvu, že pred tem pa je o pismu nemškega notranjega ministra Thomasa de Maiziera pristojnemu evropskemu komisarju Dimitrisu Avramopulosu poročal nemški Spiegel, a neuradno.
V schengenskem prostoru, kjer lahko Evropejci potujejo brez sistematičnega preverjanja potnih listin, je mogoče v izjemnih okoliščinah začasno ponovno uvesti nadzor na mejah.
Za obdobje do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev lahko 26 držav članic to stori v primeru resne grožnje javnemu redu ali varnosti. Ta ukrep uporabljajo ob velikih napovedanih športnih ali političnih dogodkih.
Druga možnost je uvedba nadzora v primeru migracijskih pritiskov. Nadzor je mogoče uvesti v izjemnih okoliščinah, ob resnih problemih pri upravljanju zunanjih mej.
V tem primeru mora začasno uvedbo nadzora predlagati Evropska komisija, nato o njej odločajo članice s kvalificirano večino. Tak nadzor je mogoče uvesti za do šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let, mogoč pa je le kot "zadnje sredstvo", potem ko so izčrpane vse druge možnosti.
Tretja možnost dopušča enostransko uvedbo začasnega nadzora v primeru nenadne in nepričakovane grožnje, kot je npr. teroristični napad, a za največ deset dni z možnostjo podaljšanja do dveh mesecev. Nemčija je septembra uporabila to tretjo možnost, torej lahko ukrep podaljša za največ dva meseca.
Migracij se sicer po schengenskem zakoniku ne bi smelo obravnavati kot grožnje javnemu miru in notranji varnosti, a izjemne okoliščine, ki smo jim priča ob rekordnem begunskem valu v zadnjih tednih, po oceni Bruslja upravičujejo uporabo tega ukrepa.
Nemčija je resda najštevilčnejša in gospodarsko najmočnejša država EU, a vseeno je prihod od 800.000 do 1,5 milijona beguncev v enem letu zanjo velik izziv. Kanclerka Angela Merkel je zaradi odločitve, da odpre vrata beguncem in jih skuša čim prej integrirati v nemško družbo, deležna vse glasnejših kritik, še posebej s strani politikov na Bavarskem.
