Včeraj, 5. oktobra, je minilo petnajst let od padca Miloševićevega režima. Mreža Balkanskih preiskovalnih novinarjev (BIRN) je ob tem jubileju analizirala proces menjave politične oblasti. Ocena je slaba, vsi ključni akterji režima so ostali na političnem parketu, spremenili so le retoriko.
Trenutni srbski premier Aleksander Vučić ni le nekdanji skrajni nacionalist, ampak človek, čigar mentor je bil razvpiti haaški obtoženec Vojislav Šešelj, piše BIRN. Pod Miloševićevim režimom je Vučić opravljal vlogo ministra za informiranje in pri svojem delu uporabljal sporen zakon o javnih informacijah, s katerim je režim nadzoroval poročanje medijev in preganjal novinarje. V tem času je bil v nepojasnjenih okoliščinah ubit ugleden novinar Slavko Ćuruvija, čeprav ga je tedaj varovalo trideset pripadnikov obveščevalne službe.
Odgovorni so obrnili ploščo
Vučić je zdaj obrnil ploščo, postal je proevropski politik, ki vlada s pomočjo koalicije, katere članica je tudi nekdanja Miloševićeva stranka Socialistična partija Srbije (SPS). Njen predsednik Ivica Dačić je nekdanji tiskovni predstavnik Miloševićevega režima, tedaj znan po vzdevku »mali Slobo«. Zdaj zaseda prestižni funkciji ministra za zunanje zadeve in namestnika premierja.
»V sodni veji oblasti, varnostnem aparatu in policijskih strukturah ni prišlo do korenitih sprememb. Vse te so ključni akterji, ki ustvarjajo politično atmosfero države,« je za BIRN ocenila Sonja Biserko iz nevladne organizacije Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji. Srbija je še vedno »zapornik in talec« teh struktur, dodaja Biserkova.
Srbija se noče soočiti s preteklostjo
Do srbskega volilnega telesa je kritičen Žarko Korač, ki je bil namestnik premierja v prvi vladi po Miloševićevem padcu. Trdi, da je Srbija obtičala z Miloševićevimi kadri, saj volivci njihovih dejanj ne dojemajo kot napačnih.
Ključni trenutek zmagoslavne vrnitve Miloševićevih struktur se je, sodeč po analizi BIRN-a, zgodil leta 2008. Dačić in tedanji predsednik Srbije Boris Tadić sta namreč podpisala deklaracijo o politični spravi in tako tlakovala pot vrnitve SPS v vlado. Tadićeva Demokratska stranka je sklenila koalicijo s SPS, kar so mnogi videli kot edini način, da Tadić obdrži oblast. Skoraj sočasno sta Vučić in Tomislav Nikolić ustanovila novo stranko s pomočjo kadrov Šešeljevih radikalov – Srbsko progresivno stranko. V štirih letih je stranki uspelo priti v parlament in zdaj v zadnjem mandatu oblikovati vladajočo koalicijo. Nikolić je postal predsednik Srbije, Vučić njen prvi minister.
Neuspešna lustracija
Leta 2003 so v Srbiji sprejeli prvi in edini zakon o lustraciji, ki je določil, naj vse bodoče javne in državne funkcionarje preverijo glede kršitve človekovih pravic, vse do leta 1976, ko je nekdanja Jugoslavija ratificirala Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Kljub zakonu srbski parlament ni uspel niti napolniti vrst pristojne komisije, ki je zato leta 2004 protestno odstopila. Zakon je potekel leta 2013. »Kaj pa zdaj? Aleksander Vučić in Ivica Dačić bi morala prva glasovati v prid zakonu, nato pa bi bila lustrirana? To nima smisla,« je zaključil Jovo Bakić, sociolog na beograjski univerzi.
