Novice Svet24

Tokratna sinoda, na kateri se bo zbralo 280 njenih članov, večinoma škofov, poleg njih pa še 120 svetovalcev, strokovnjakov, opazovalcev in gostov iz verske skupnosti, bo potekala do 25. oktobra in bo nadaljevanje lanske izredne sinode. Slovensko cerkev bo v Vatikanu predstavljal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

POMEMBNE TEME

Sedanje katoliške dogme po mnenju številnih vernikov ne ustrezajo več duhu časa, zato Cerkev s papežem Frančiškom na čelu išče načine, kako se približati sodobnim življenjskim slogom, med drugim v odnosu do ločenih in znova poročenih, žensk, ki so naredile splav, otrok samohranilk in istospolno usmerjenih. Papež je v to smer že naredil nekaj korakov, tako je na primer javnost septembra pretresel z reformami, ki bodo poenostavile ter pospešile postopek razveljavitve zakonske zveze za katoličane, in s pozivom duhovnikom, naj odpustijo katoličankam, ki so splavile.

NOV RAZKOL?

STA

Zaradi zadnjih papeževih naprednih potez, s katerimi poskuša Cerkev spet približati ljudem, saj priljubljenost slednje vse bolj upada, vzrok pa tiči prav v njenih zastarelih naukih, da ne zmore hitrega napredka družbe, ki ga je ta dosegla v zadnjih desetletjih, poznavalci svarijo pred razkolom. V Vatikanu se namreč ustvarjata dva tabora, gre za liberalce in konservativce. Razkol bi po mnenju mnogih lahko imel celo tako velike posledice, kakršne je Cerkev enkrat že izkusila, in sicer v času protestantstva, ko se je odcepil velik del vernikov.

KONSERVATIVCI PROTI LIBERALCEM

Tako konservativci kot liberalci od sinode pričakujejo predvsem jasne odgovore. To je v mednarodni peticiji papežu zahtevalo 400 tisoč vernikov, med katerimi so tudi 104 kardinali in škofi. Zahtevajo »pojasnilo« kot »edini način za odpravo vse večje zmedenosti med verniki« glede zakona, ločitve in homoseksualcev. Medtem ko liberalci težijo k modernizaciji Cerkve, si konservativci – v veliki meri gre za klerike iz afriških držav – sprememb na področju družine ne želijo in jim tako prikrito, a tudi glasno nasprotujejo.

Reformam javno nasprotuje tudi skupina 11 konservativnih kardinalov pod vodstvom nekdanjega predsednika italijanske škofovske konference Camilla Ruinija. Ti so pred sinodo objavili knjigo Enajst kardinalov govori o zakonu in družini, v kateri med drugim nasprotujejo spremembi temeljnega načela nerazdružljivosti zakonske zveze. V Vatikanu bodo tako težko dosegli konsenz glede omenjenih perečih vprašanj. Konservativni tabor v Cerkvi namreč vztraja pri svojem, a po drugi strani je v cerkvenih krogih vse več zagovornikov večje odprtosti glede družine.

TEŽAVA Z DUHOVNIKOM

Arhiv Svet24

Zastarelim načelom Cerkve se upirajo celo tisti, ki so del nje. Tako je na primer poljski duhovnik Krzysztof Charamsa, ki je deloval pri kongregaciji za doktrino vere in poučeval teologijo na rimski univerzi, pred dnevi javno povedal, da je homoseksualec in ima partnerja.

»Želim, da moja Cerkev in skupnost vesta, kdo sem: homoseksualni duhovnik, srečen in ponosen na svojo identiteto,« je izjavil Charamsa in opozoril, naj si Cerkev neha zatiskati oči pred vernimi geji in dojame, da je rešitev, ki jo predlaga – popolna abstinenca od ljubezenskega življenja, nečloveška. No, prav takšen pa je bil tudi odziv Vatikana, duhovnik je namreč ostal brez službe. Uraden povod za odpoved naj bi bil sicer poskus aktivističnega delovanja, torej glasno izražanje duhovnikovega mnenja, česar očitno v Vatikanu še vedno ne cenijo.

DRUŽBA DALEČ PRED CERKVIJO

Da Cerkev močno zaostaja za razvojem družbe in tako potrebuje kar nekaj prenove, dokazujejo tudi številne spremembe v najbolj katoliških državah zahodnega sveta. Tamkajšnje družbe so že sprejele številne spremembe, ki niso nič drugega kot olajšanje življenja in odprava diskriminacije za tiste ranljive skupine, ki jih sicer Katoliška cerkev ne priznava. Ena od takšnih tem so na primer poroke homoseksualcev.

Te so med najbolj katoliškimi narodi zahodnega sveta dovolili v Španiji, kjer je katolikov 68 odstotkov prebivalstva, pa v Franciji, kjer je pripadnikov Vatikana polovica državljanov. Med napredne katoliške države, ki so odpravile diskriminacijo istospolno usmerjenih, spadata tudi Portugalska in Irska, kjer je verne katoliške populacije več kot 80 odstotkov. Samo za primerjavo, katolikov v Sloveniji je okoli 57 odstotkov.

VELIKIH SPREMEMB NE BO

Kljub vsemu opazovalci svarijo pred previsokimi pričakovanji. »Ne bo ponovne iznajdbe katolištva. Namen sinode ni, da sprejema odločitve, gre za posvetovalni organ,« je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal vodja nemške redakcije Radia Vatikan Bernd Hagenkord. Vsekakor pa bo sinoda odločilen kazalnik za Katoliško cerkev, pa tudi za Frančiška. Če bodo izidi tako neotipljivi kot na lanski izredni sinodi, bi se lahko okrepile kritike papeža, da veliko govori, a pokaže malo rezultatov.