Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, praznovanje se je najprej razširilo na Vzhodu, v Rimu pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi.
Praznik Marijinega rojstva sicer praznujejo tudi pravoslavni kristjani, a ga bodo zaradi uporabe drugačnega koledarja obeležili 21. septembra.
Ljudski imeni za praznika Marijinega vnebovzetja, ki je največji Marijin praznik, in Marijinega rojstva sta tudi veliki in mali šmaren oziroma velika in mala maša. Ponekod v skladu z izročilom na malo mašo ohranjajo navade, ki veljajo za veliko mašo, kot je na primer blagoslov rož.
Mala maša pa pomeni tudi začetek hladnejšega, jesenskega obdobja. Tako je iz ljudskega izročila, denimo, znan pregovor: Mala maša za suknjo vpraša in lastovke odnaša.
