"Razpustitev sabora je avtonomna odločitev parlamenta in menim, da bodo takšno odločitev sprejeli konec septembra," je dejal Milanović, ki se je danes v Dubrovniku udeležil mednarodne konference o kasetnem strelivu.
"Sabor bo imel redno sejo 15. septembra, nato se bo, po vsem sodeč, razpustil. Volitve bodo zelo kmalu, nato bo treba poiskati večino v parlamentu zaradi vzpostavitve stabilne vlade," je Milanovićevo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Milanovićeva vlada je prejšnji teden zahtevala sklic izredne seje sabora, na kateri bodo obravnavali pet zakonskih predlogov, ki bi jih lahko uvrstili tudi na redno sejo. V hrvaških medijih so takšno vladno potezo ocenili kot jasno napoved, da bodo redne parlamentarne volitve najprej konec oktobra, bolj verjetno pa katero od novembrski nedelj. Izredna seja se bo začela v torek.
V hrvaški levosredinski vladi so štiri stranke, v torek pa naj bi novo koalicijsko pogodbo podpisale tri - SDP, Hrvaška narodna stranka (HNS) in Hrvaška stranka upokojencev (HSU), medtem ko vodstvo IDS s predsednikom SDP Milanovićem ni doseglo dogovora o skupnem nastopu na volitvah.
Hrvaški premier je danes dejal, da so za IDS pustili mesto v koaliciji.
"Tudi po torku so dobrodošli, saj so zaenkrat še zmeraj z nami. Po volitvah bomo sodelovali. Morda bomo ločeno osvojili tudi kakšen mandat več," je še izjavil Milanović. Dodal je, da se z IDS niso sprli, temveč se je istrska regionalna stranka odločila za samostojen nastop na parlamentarnih volitvah. SDP in IDS naj bi se razšli predvsem zaredi nasprotnih mnenj o načinu financiranja nadaljevanja izgradnje avtocest v Istri, ki so v večinski lasti francoskega koncesionarja.
Poleg treh vladnih strank naj bi predvolilno koalicijsko pogodbo v torek podpisali predstavniki parlamentarne stranke Hrvaški laburisti - Stranka dela (HL) ter zunajparlamentarna Avtohtona hrvaška kmečka stranka (AHSS), ki ima nekaj županov v mestih in občinah severne in severozahodne Hrvaške. Milanović je danes dejal, da je možno ime za novo koalicijo Domovinska koalicija.
Največja opozicijska stranka HDZ je na čelu Patriotske koalicije, v kateri je še sedem manjših strank, med njimi tudi Hrvaška socialno-liberalna stranka (HSLS) in Hrvaška kmečka stranka (HSS) kot tudi nekaj manjših desnih in skrajno desnih strank.
Po septembrskih javnomnenjskih raziskavah ima Patriotska koalicija rahlo prednost pred levosredinsko koalicijo, a gre za raziskavo, ki ne upošteva hrvaškega volilnega sistema, ki temelji na desetih volilnih enotah, temveč obravnava celotno državo kot eno samo volilno enoto.