Castro piše, da ZDA dolgujejo kompenzacijo, ki je enaka odškodnini, v višini več milijonov dolarjev. Kuba je to po njegovih besedah izkazala z "neovrgljivimi argumenti" v vseh govorih pred ZN. ZDA so trgovinski embargo uvedle leta 1962, tri leta potem, ko je Castro strmoglavil proameriški režim na Kubi in prevzel oblast.
Stiki niso bili prekinjeni nemudoma, vendar pa se je potem Kuba začela vse bolj pomikati proti Sovjetski zvezi in prekinjeni so bili diplomatski odnosi, ZDA pa so uvedle trgovinsko blokado otoške države.
Fidel Castro je leta 2006 zaradi šibkega zdravja zapustil revolucionarni prestol in nanj posadil svojega mlajšega brata Raula, ki je s predsednikom ZDA Barackom Obamo konec lanskega leta izmenjal zapornike in napovedal boljše odnose.
Pogajanja med obema vladama so privedla do črtanja Kube s seznama držav podpornic terorizma, kar je omogočilo, da sta državi v prestolnicah 20. julija prvič po pol stoletja spet odprli veleposlaništvi.
Kubansko zastavo je takrat v Washingtonu dvignil kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez, veleposlaništvo ZDA pa je sicer začelo delovati, a bo slovesni dvig zastave šele danes opravil državni sekretar ZDA John Kerry.
Odprava embarga ne bo tako enostavna, kot je bila ponovna navezava diplomatskih odnosov. Kubanski emigranti v ZDA zahtevajo nazaj svoje podržavljeno premoženje, zahtevajo ga tudi ZDA, medtem ko je Fidel Castro opozoril, da bo nekdo moral plačati tudi vso škodo, ki jo je utrpela Kuba zaradi embarga ZDA.
V četrtek je Fidel Castro praznoval rojstni dan in ob tej priložnosti sta ga obiskala predsednika Bolivije in Venezuele Evo Morales ter Nicolas Maduro.
