Odločitev ustavnega sodišča je bila pričakovana, saj so hrvaški mediji že prejšnji teden poročali, da bodo ustavni sodniki razveljavili prvo pravnomočno sodbo proti Sanaderju.
Nekdanji hrvaški premier in predsednik HDZ se je na ustavno sodišče pritožil po pravnomočni sodbi zaradi domnevne kršitve pravil postopka v njegovo škodo. Njegovi odvetniki so v pritožbi poudarili, da je šlo za kršitve kazenskega postopka ter za napačne ali nepopolne ugotovitve dejstev.
Ustavno sodišče je danes pojasnilo, da v svoji odločitvi po pritožbi Sanaderjevih odvetnikov niso odločali, ali je nekoč najmočnejši politik na Hrvaškem odgovoren za vojno dobičkarstvo in sprejemanje podkupnine, zaradi katerih je bil pravnomočno obsojen. Kot so zapisali, so obravnavali, ali je bila med postopkom spoštovana zakonodaja in ali je bila sodba v skladu s hrvaško ustavo in konvencijo o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ali je bil Sanader deležen pravičnega sojenja in vseh mehanizmov pravne zaščite.
Odločitve, s katero sta razveljavljeni sodbi kazenskih sodišč v primerih Hypo in Ina-Mol, ni možno uporabljati kot dokaz, da je bil Sanader žrtev političnega pregona ali konformizma sodišča, so še izpostavili na spletni strani hrvaškega sodišča. Kot so dodali, so samo kazenska sodišča pristojna odločati o odgovornosti za kazniva dejanja, za katera Sanaderja bremenijo v primerih Hypo in Ina-Mol, so pa zavezana spoštovati stališča ustavnega sodišča.
Čeprav bodo sojenje morali ponoviti, bo moral Sanader zaradi postopka v bolj razvpitem korupcijskem primeru Fimi-media ostati za zapahi.
V primeru Hypo banke je bil Sanader spoznan za krivega prejetja pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja.
Sanader je bil v združenih korupcijskih primerih Hypo in Ina-Mol na prvi stopnji novembra 2012 obsojen na deset let zapora zaradi korupcije in vojnega dobičkarstva v postopku, ki ga je vodil sodnik Ivan Turudić, ki je medtem izbran za predsednika zagrebškega županijskega sodišča in je večkrat v javnosti kazal svoje politične ambicije in simpatije do HDZ.
Hrvaško vrhovno sodišče je junija lani omililo prvostopenjsko sodbo in Sanaderja obsodilo na osem let in šest mesecev zapora.
V primeru Hypo banke je bil Sanader spoznan za krivega prejetja pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja. Sanader je kot takratni pomočnik zunanjega ministra izkoristil stanje, ko je bila Hrvaška v vojni.
To je bila prva izmed šestih obtožnic za korupcijo proti Sanaderju, ki so jo potem združili z obtožbami o prejetju desetih milijonov evrov nezakonite provizije od madžarske naftne družbe Mol. V zameno za provizijo je hrvaška vlada Molu prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav Mol v času pogajanj v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imel večinskega deleža.
Hrvaška zahtevala tudi izročitev predsednika uprave Mola Zsolta Hernadija, ki naj bi Sanaderju plačal deset milijonov evrov podkupnine. Medtem sta hrvaška država kot lastnica Ine in Mol neuspešno poskusila doseči rešitev za razveljavitev pogodbe o upravljavskih pravicah in končali so na arbitražnem sodišču. Na izid arbitraže bo lahko močno vplivala pravnomočna sodba proti Sanaderju.
Po današnji objavi odločitve hrvaškega ustavnega sodišča se je med prvimi odzval hrvaški minister za gospodarstvo in glavni pogajalec z Molom Ivan Vrdoljak, ki je dejal, da je razveljavitev sodbe proti Sanaderju pokazala, da na Hrvaškem ne obstaja nikakršna zarota proti Molu.
Sojenje proti Sanaderju v primeru Planinska so med tem prekinili zaradi njegovih zdravstvenih težav.
