Evropa z Nemčijo na čelu je dosegla svoje. Po večmesečni bitki je uporniške in neposlušne Grke prisilila h kapitulaciji, ki je še kako boleča. Parlament je namreč po burni, več ur trajajoči razpravi sprejel paket ostrih varčevalnih ukrepov, ki so jih od države zahtevali mednarodni upniki. Vladajoča Siriza je iz glasovanja izšla močno razklana, saj je proti paketu reform glasovalo kar 32 njenih poslancev, med njimi minister za energijo Panagiotis Lafazanis, predsednica parlamenta Zoi Konstantopulu in nekdanji finančni minister Janis Varufakis.
Slednji je bil v svojem govoru oster tako do predsednika vlade kot do sprejetega kompromisa. »Največjo ceno bodo ponovno plačali najrevnejši sloji prebivalstva, ki so že tako ali drugače v zadnjih sedmih letih plačali najvišjo ceno,« je poudaril Varufakis. Predsednica parlamenta Zoi Konstantopulu je bila v svojem nastopu še ostrejša in je zahteve mednarodnih upnikov enačila s poskusom državnega udara, zločina proti človeštvu, ki bi lahko povzročil socialni genocid.
Tudi v Ljubljani protest v podporo Grkom
Pred poslopjem nemškega veleposlaništva v Ljubljani se je v sredo popoldne v podporo grškemu narodu zbralo več sto ljudi, ki so izrazili jasen »ne« varčevanju, kapitulaciji in tretjemu memorandumu ter »da« demokraciji in ljudski moči. K shodu je prek spletnega družbenega omrežja Facebook pozvala skupnost Slovenija pravi OXI.
Cipras vztrajno branil dogovor
Premier Aleksis Cipras je pred glasovanjem poslancem povedal, da se ne strinja z večino dogovora, sklenjenega v Bruslju, ki v zameno za pomoč zahteva višje davke, pokojninsko reformo, privatizacijo in druge ukrepe. Pojasnil je, da Grčija nima druge izbire, če želi ostati v območju evra. Novi finančni minister Evklid Cakalotos pa je poudaril, da niso imeli druge opcije, kakor da sprejmejo »kompromis«. »Ponedeljek je bil najtežji dan v mojem življenju. Vem, da me bo ta odločitev preganjala vse življenje,« je pred poslanci izjavil Cakalotos.
Dejstvo je, da so evropski veljaki Ciprasa povsem stisnili v kot. Na izbiro so mu dali tri zelo slabe možnosti: bankrot, odhod iz območja evra ali sprejem novih ostrih varčevalnih ukrepov. In izbral je slednje. Tako je grški parlament včeraj zvišal najvišjo stopnjo davka na dodano vrednost na 23 odstotkov in odpravil 30-odstotno davčno olajšavo, ki so jo uživali grški otoki. Zvišali so davke za mala podjetja in davek na luksuz (vendar le za pičle 3 odstotne točke) ter povišali upokojitveno starost na 67 let in uvedli postopno ukinjanje predčasnega upokojevanja.
Protesti in razočaranje
Kot je za Svet24 dejala diplomirana politologinja Ana Cokaleli, so Grki v Ciprasa polagali velike upe. »Verjeli so njegovim obljubam, da bo pod njegovim vodstvom konec varčevalnih ukrepov. Ljudje so na referendumu jasno in glasno povedali, da nočejo več trpeti. A njihov glas je ostal neslišan. Rezultat tega so protesti, ki so izbruhnili na ulicah grških mest,« je poudarila Ana. In res, že pred glasovanjem se je na atenskih ulicah zbrala večdesettisočglava množica jeznih Grkov. Sprva mirne demonstracije so se stopnjevale v nasilje. Razjarjeni protestniki so metali molotovke in kamenje ter kričali, da so jih politiki izdali. Policija je večinoma zamaskirane protestnike pregnala s solzivcem; za promet je zaprla središče Aten in ob tem aretirala več deset ljudi, nekaj pa jih je končalo v bolnišnici.
Na twitterju so podporniki Grčije sprožili kampanjo za bojkot nemških izdelkov.
Grško-nemška vojna na twitterju
Nasprotniki Nemčije, ki ji očitajo, da Grke potiska v vse težji položaj, medtem ko je bila sama po drugi svetovni vojni deležna velikega odpisa dolga, so prek družbenega omrežja Twitter sprožili močno kampanjo in začeli pozivati ljudi, naj bojkotirajo nemške izdelke. S tem želijo Nemčiji sporočiti, da ne bodo popuščali pred njenim ustrahovanjem.
Finančna oligarhija danes ne izbira več sredstev za dosego svojih ciljev. Največjo ceno za njihov pohlep pa plačuje mali človek, ki je že tako na robu preživetja. A potlačeni narodi tega trpljenja in poniževanja ne bodo mogli večno trpeti. Sredini shodi v podporo Grčiji, ki so na evropske ulice spravili več sto tisoč ljudi, so temu dokaz.
