Da opozori na veliko težavo zapiranja Američanov za majhna kazniva dejanja, je Obama v začetku tedna znižal kazni za več kot 40 zapornikov in nato pozval k reformi sistema. V ZDA imajo zaprtih 2,2 milijona ljudi, kar je glede na delež prebivalstva največ na svetu. Zaporniška populacija raste od 80. let prejšnjega stoletja naprej, ko je zavladala epidemija tako imenovanih obveznih minimalnih kazni.
Politiki so v boju proti mamilom sprejemali zakone, ki sodnikom nalagajo izrekanje drakonskih kazni za nenasilna kazniva dejanja povezana z mamili. Zaradi tega zapori pokajo po šivih, kar tretjina Američanov, ki so ali so bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja, pa ima uničeno življenje do smrti. Obama je dejal, da je Amerika družba drugih priložnosti, kar pri kaznovalni politiki ne velja.
Zato bi rad to spremenil in se med drugim zavzema, da ljudem, ki odslužijo svojo kazen, vrnejo volilno pravico, ki jim je sicer odvzeta do smrti. Za reforme se zavzemajo tudi nekateri republikanci, kot je predsedniški kandidat senator Rand Paul iz Kentuckyja. Ta bi sicer volilno pravico vrnil nenenasilnim bivšim kaznjencem.
Obama si je ob strogih varnostnih ukrepih brez prisotnosti novinarjev ogledal celice zveznega zapora El Reno nedaleč od Oklahoma Cityja in se čudil nad majhnostjo prostorov. Povedal je, da je potrebno ločiti med mladimi, ki počnejo neumnosti, in nasilnimi kriminalci.
"Mladi, ki naredijo napake, bi lahko cveteli, če bi imeli dostop do virov ali podpornih struktur. Ko mi opisujejo svoje otroštvo, vidim, da gre za mladeniče, ki so storili napake, ki niso tako zelo različne od tistih, ki sem jih storil sam," je dejal Obama.
