Svoj govor je začel s poudarjanjem potrebe po izoblikovanju spremembe. Pozval je vernike, naj se borijo za zaščito človekovega dostojanstva v sistemu, kjer delavci na kmetijah končajo brez zemlje in doma, delavci pa brez pravic.
»Se sploh zavedamo, da je ta sistem uvedel miselnost dobička za vsako ceno, brez skrbi za socialno izključenost ali uničenje narave?« je vprašal Frančišek, v govoru pred zbranimi družbenimi gibanji v Boliviji.
Ko »kapital postane idol« in usmerja posameznike, in ko »pohlep za denarjem določa celoten družbenoekonomski sistem,« to uničuje družbo. Zasužnjuje posameznike, uničuje »bratstvo,« je sistem, ki »izključuje, ponižuje in ubija,« je bil v močnem govoru oster papež.
»Ta sistem je postal nevzdržen. Torej naj nas ne bo strah reči: potrebujemo spremembo!«
Papež je privržence pozval, naj ustvarijo »resnično skupnostno gospodarstvo,« sistem, ki bo zagotavljal »zemljo, nastanitev in delo.«
»To ni utopija,« je zatrdil papež. »To je zelo realna možnost. Lahko jo dosežemo. Prizadevanje za pravično porazdelitev sadov zemlje in človeškega dela ni zgolj filantropija. Je moralna dolžnost.«
Prvi korak je ustvariti gospodarstvo v »službi ljudstva« in ne v »službi denarja.« Tak pristop se bo po papeževem mnenju moral osredotočati na storitve namesto na dobiček, kar bo zaščitilo tudi »mati Zemljo.«
Drugi korak je, pravi papež, da se združijo narodi na »poti miru in pravičnosti,« da branijo svojo suverenost porti kolonializmu.
»Novi kolonializem ima različne obraze. Na trenutke se kaže kot anonimni vpliv Mamona [v svetopisemskem jeziku izraz pohlep]: korporacij, posojilnih agencij, nekaterih mednarodnih pogodb o prosti trgovini, uvedbe varčevalnih ukrepov, ki vedno zategne pas pri delavcih in revežih.«
»Monopolizacija komunikacij« je za papeža še en primer potrošništva in »novega kolonializma,« ki državam odvzema suvereno pravico do razvoja.
Papež Frančišek je prav tako pozval družbena gibanja, naj zaščitijo svojo kulturo, jezik, družbene procese in verske tradicije.
Tretji korak, nadaljuje Frančišek, pa je okoljski: »braniti mater Zemljo,« z zrušitvijo sedanjega »sistema,« ki uničuje ekologijo našega planeta.
Papež je na koncu ostro obsodil svetovne vlade zaradi »smrtnega greha strahopetnosti« pred obrambo Zemlje.
»Ne smemo dovoliti določenim interesom – interesom, ki so globalni a ne univerzalni – da prevzamejo, da dominirajo države in mednarodne organizacije in da nadaljujejo z uničevanjem stvaritve,« je sklenil papež Frančišek.
