Odločitev večine je napisal Samuel Alito, ki je pritožbo obsojencev zavrnil z utemeljitvijo, da jim ni uspelo najti alternativne metode za usmrtitev. Alito in njegovi kolegi so torej odločili, da bi si morali obsojenci sami najti neboleč in hiter način usmrtitve.
Dva liberalna sodnika, ki sta bila proti mnenju večine, pa sta prvič doslej zapisala, da je smrtna kazen sama po sebi najverjetneje v nasprotju z ustavo. Stephen Breyer je menil, da je bilo več kot 100 obsojencev kasneje opranih krivde, da se ta kazen izreka samovoljno, od obsodbe do usmrtitve preteče predolgo časa, večina držav pa se ji je odpovedala. Lani so obsojence usmrtili le v sedmih zveznih državah ZDA. Skupaj z Breyerjem je tako menila tudi najstarejša sodnica Ruth Bader Ginsburg.
Smrtna kazen očitno pri sodnikih vzbuja še več čustev kot vprašanje homoseksualnih porok ali zdravstvene reforme. Sodnik Antonin Scalia je Breyerju precej nesramno odvrnil z dobrodošlico v dnevu svizca. Opazka je letela na film Groundhog Day, kjer glavni igralec vsak dan doživlja enak scenarij. Breyerju je torej sporočil, da je smrtna kazen tu in bo ostala.
Ameriške države, ki vztrajajo pri smrtni kazni, so se potem znašle po svoje. Usmrtitve v Arizoni, Oklahomi in Ohiu pa so lani pokazale, da ta nova sredstva niso tako učinkovita, saj so obsojenci umirali dolgo časa in po izpovedi prič brez dvoma v hudih bolečinah. V Oklahomi je odpovedalo sredstvo za uspavanje midazolam. Pritožba treh obsojencev iz Oklahome je prišla do vrhovnega sodišča, kjer jim je večina sodnikov sporočila, da bodo usmrčeni ne glede na način.
