Srbija je mednarodno tiralico za Orića in še štiri osebe razpisala februarja lani zaradi suma, da so 12. julija 1992 storili vojni zločin v kraju Zalazje, kjer je bilo ubitih devet srbskih civilistov.
Državni tožilec Ženevskega kantona, ki je Oriću odredil 14-dnevni ekstradicijski pripor, sedaj od Srbije, ki je bila danes uradno obveščena o prijetju, pričakuje, da bo dostavila uradno zahtevo za izročitev in potrebno dokumentacijo. Enako lahko odvetniki Orića, ki so že potrdili, da bodo izpodbijali izročitev, dokažejo svoje argumente.
Državni tožilec BiH Goran Salihović je izrazil presenečenje ob aretaciji, saj obstaja protokol, ki določa, da morajo za morebitne vojne zločine države voditi postopke proti svojim državljanom. Napovedal je, da bodo od Beograda zahtevali, da jim prepusti primer Orića, če obstajajo dokazi, da je storil kak zločin. BiH se je sicer na srbsko mednarodno tiralico lani pritožila in Interpol jo je po navedbah Sarajeva umaknil, tako da ni jasno, zakaj jo Švica še vedno upošteva.
Veteranske organizacije bivših pripadnikov vojske BiH so za petek napovedale mirne proteste po Federaciji BiH. Na protestu pred parlamentom v Sarajevu bodo od oblasti zahtevali, da država prekine diplomatske odnose s Srbijo.
Orića, ki je vodil obrambo bošnjaške enklave Srebrenice do njenega padca v roke bosanskih Srbov 11. julija 1995, so na sojenju na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije leta 2008 oprostili obtožb za zločine, ki jih je zagrešila vojska BiH nad Srbi v okolici Srebrenice v letih 1992 in 1993.
Prijetje Orića je naletelo na ogorčen odziv združenj svojcev žrtev genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov v dneh po 11. juliju 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov.
Munira Subašić, predsednica Združenja Mater žrtev enklave Srebrenica in Žepa, je aretacijo, do katere je prišlo mesec dni pred obeležitvijo 20. obletnice genocida v Srebrenici, označila za sramoto in politično.
"Z zahtevo po njegovi aretaciji sedaj, ko smo matere najbolj ranljive, želi Beograd odvrniti pozornost od obletnice genocida," je dejala Munira Subašić, ki je v genocidu izgubila 20 članov družine, tudi moža in sina.
