Janez Pavel II. je postal prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi slovanskega porekla, ko je bil 16. oktobra 1978 izvoljen za papeža. 19. decembra 2009 ga je njegov naslednik papež Benedikt XVI. razglasil za božjega služabnika.
Rojen je bil na južnem Poljskem v družini nekdanjega avstro–ogrskega častnika. Že v mladosti se je spoznal s krakovsko judovsko skupnostjo in preživel nacistično okupacijo. V duhovnika je bil posvečen 1. novembra 1946. Na poljskih univerzah je poučeval etiko in leta 1958 postal krakovski pomožni škof, čez štiri leta pa je prevzel tudi vodenje škofije. Leta 1967 je postal kardinal. Leta 1978 je tako sodeloval na konklavah, kjer so po smrti Pavla VI. za novega papeža izvolil Albina Luciania, ki je privzel ime Janez Pavel I. Po njegovi nepričakovani smrti po le 33 dneh papeževanja je bil Karol Wojtyła kljub svoji mladosti in poljski narodnosti 16. oktobra 1978 izvoljen za novega papeža. V spomin na predhodnika si je nadel ime Janez Pavel II. 13. maja 1981 je nad njim na trgu sv. Petra v Rimu Turek Mehmet Ali Ağca izvedel poskus atentata.
Pozneje je papež atentatorja obiskal v zaporu, vsebina njunih pogovorov pa še danes ni znana. Člani teroristične mreže Al Kajda so med njegovim obiskom na Filipinih januarja 1995 pripravljali še en atentat na papeža. Na dan atentata so bili razkrinkani. Janez Pavel II. je prepotoval več kot vsi njegovi predhodniki skupaj. Opravil je več kot 100 potovanj v druge dežele, ki so pritegnila ogromne množice vernikov. Dvakrat je obiskal tudi Slovenijo. Prvič med 17. in 19. majem 1996, ko je zaznamoval 1250. obletnico krščanstva na Slovenskem. Iz tega obiska je verjetno najbolj znan stavek s srečanja z mladimi na postojnskem letališču (ravno na njegov 76. rojstni dan): »Papež 'ma vas rad.« Drugi obisk Slovenije je trajal le pol dneva. To je bilo 19. septembra 1999 ob beatifikaciji Antona Martina Slomška. Postal je prvi papež, ki je obiskal Anglijo, kjer je molil tudi v anglikanski katedrali v Canterburyju. Potoval je tudi v Izrael, kjer se je simbolično dotaknil zidu objokovanja z namenom prispevati k spravi med Judi in kristjani. Bil je tudi prvi papež, ki je kdaj stopil v mošejo (mošeja Omayyad, Damask, 6. maj 2001). Umrl je 2. aprila 2005 po dolgotrajni bolezni.
Dogodki
1652 – Rhode Island kot prva severnoameriška kolonija prepove suženjstvo
1804 – Napoléon postane francoski cesar
1878 – Panamska družba od Kolumbije dobi dovoljenje za gradnjo Panamskega prekopa
1902 – v Ljubljani se konča 4. kongres slovanskih časnikarjev
1910 – Zemlja preide skozi rep Halleyjevega kometa
1944 – enote SS požgejo šest brkinskih vasi: Tominje, Podbrežje, Zajelšje, Pregarje, Huje in Gabrk
1953 – Jacqueline Cochran kot prva ženska prebije zvočni zid
1969 – izstrelitev Apolla 10
1972 – začetek veljavnosti sporazuma o prepovedi odlaganja jedrskih odpadkov in drugega orožja na morsko dno
1974 – Indija izvede prvi jedrski poskus
1980 – izbruh ognjenika Mount St. Helens (Washington, ZDA) zahteva 57 žrtev
Rojstva
1186 – Konstantin Vsevolodovič, knez Novgoroda
1474 – Isabella d'Este, italijanska plemkinja
1785 – John Wilson, škotski pisatelj
1861 – Ferdo Vesel, slovenski slikar
1871 – Fanny zu Reventlow, nemška pisateljica, prevajalka in slikarka
1872 – Bertrand Russell, angleški matematik, filozof, nobelovec 1950
1883 – Walter Gropius, nemško-ameriški arhitekt
1897 – Franck Capra, ameriški filmski režiser
1901 – Vincent du Vigneaud, ameriški biokemik, nobelovec 1955
1919 – Margot Fonteyn, angleška balerina
1979 – Milivoje Novakovič, slovenski nogometaš
Smrti
1799 – Pierre-Augustin Caron de Beaumarchais, francoski dramatik
1909 – George Meredith, angleški pisatelj, pesnik
1909 – Isaac Albeniz, španski skladatelj
1910 – Pauline Garcia-Viardot, francoska mezzosopranistka, skladateljica
1911 – Gustav Mahler, avstrijski skladatelj
1928 – Max Scheler, nemški filozof
1941 – Alojzij Repič, slovenski rezbar, kipar
1975 – Leroy Anderson, ameriški skladatelj
1995 – Aleksander Godunov, rusko-ameriški baletnik
1995 – Peter van de Kamp, nizozemsko-ameriški astronom
1999 – Augustus Pablo, jamajški pevec reggaeja, klaviaturist
