Svet

Pomanjkanje sredstev ovira napredek v boju proti eboli

STA/ mv
23. 1. 2015, 18.51
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Napredek pri zaustavljanju širjenja ebole v zahodni Afriki bo še pred začetkom deževnega obdobja v aprilu in maju najbolj odvisen od finančnega stanja in humanitarnih delavcev, je danes dejal visoki predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Bruce Aylward. Ob tem je dodal, da bo WHO sredi februarja ostala brez sredstev.

Reuters

Število primerov obolelih z ebolo v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone upada že četrti teden zaporedoma, kar je po njegovih besedah obetavno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. A obenem je opozoril na pomanjkanje denarja za nadaljevanje boja proti temu virusu hemoragične mrzlice. "Sredi februarja bomo ostali brez denarja, kar je v najboljšem primeru štiri do pet mesecev pred tem, ko bi se širjenje virusa ustavilo," je danes povedal nek zdravnik v okviru svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. WHO potrebuje dodatnih 260 milijonov dolarjev za 350 milijonov dolarjev težak proračun za ebolo za naslednjih šest mesecev. "Če v deževno sezono vstopimo z boleznimi, nas čaka še eno ali več težkih let," je dodal. Virus ebole je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone od izbruha epidemoje v začetku lanskega leta terjal že 8600 življenj, a strokovnjaki opozarjajo, da grozi še več epidemij. Ob tem dodajajo, da bo gosta naseljenost prebivalstva v kombinaciji s sodobnim načinom potovanja le še pospešila širjenje novih epidemij nalezljivih bolezni. "Virusi ne potrebujejo vizumov za prestop meja," je dejala direktorica WHO Margaret Chan v Davosu, kjer je grožnja, ki jih predstavljajo pandemije, ena izmed osrednjih tem v razpravah svetovnih politikov in znanstvenikov. "Cel svet potrebuje nov sistem za zgodnje opozarjanje na nalezljive bolezni," je dejal predsednik Gvineje Alpha Conde. Gvinejo je ebola zajela v začetku leta 2014 in je ostala polne tri mesece neopažena. In to ni prvič, da je neka bolezen v Afriki prišla neopaženo, opozarjajo znanstveniki.

Opozarjajo na nove bolezni

Virus Hiv, ki povzroča aids, je bil desetletja neodkrit, preden se je razširil po vsem svetu. Tom Frieden, direktor ameriških centrov za nadzor in preprečevanje bolezni je kot glavno nalezljivo bolezen, ki vselej predstavlja globalno grožnjo, izpostavil gripo. Obenem je opozoril na nove bolezni, ki so posledica odpornosti bakterij na zdravila. Bakterije, ki na primer povzročajo tuberkulozo ali gonorejo, postajajo odporne na zdravila, podobno pa je tudi s paraziti malarije. "Odpornost bakterij na zdravila je treba postaviti v isto kategorijo kot nalezljive bolezni. Po mojem mnenju bo to najpomembnejša nova nalezljiva bolezen 21. stoletja," je ocenil direktor zdravniškega prostovoljnega združenja Jeremy Farrar.