Po standardu vulkanologov gre za miren izbruh, saj se lava zgolj razliva, iz nje pa brbotajo plini. Ti pristojnim v 240 kilometrov oddaljenem Reykjaviku zaenkrat povzročajo še največje preglavice, še posebej žveplov dioksid, ki ni najbolj skladen z našimi dihali.
Tla se pogrezajo, pod njimi pa tiktaka bomba v obliki ognjenika. A ta islandska pošast še vedno ostaja uganka.
A kaj lahko se zgodi, da bo v bližnji prihodnosti omenjenemu ognjeniku, ki leži pod 800 metri ledu, odneslo pokrov. Takrat bi lahko v nebo izločil toliko pepela, da bodo morali preklicati vse lete nad Evropo. Ledeniška voda bi lahko izbrisala edino cestno povezavo med prestolnico in jugom Islandije. Vse to bi se lahko zgodilo, ali pa tudi ne.
Brez pravih odgovorov
Tako skrivnostna so pota ognjenikov, da znanstveniki že štiri mesece po začetnih izbruhih Bardarbunge še vedno premlevajo, kaj bo sledilo. Kruta resnica je, da nihče ne ve. Ognjeniške izbruhe štejemo med najbolj kataklizmične dogodke, ki so prizadeli Evropo, boljše razumevanje tovrstnih dogodkov pa bi lahko rešilo številna življenja in zmanjšalo izpostavljenost infrastrukture ter druge lastnine. Znanstvenikom je na voljo kar nekaj orodij, a so na koncu primorani analizirati možnosti znotraj možnosti, zaporedja verjetnih dogodkov, ki se lahko odvijejo na različne načine.
Ognjeniške izbruhe štejemo med najbolj kataklizmične dogodke, ki so prizadeli Evropo.
Upoštevajo vse možne scenarije
»Delovanje ognjenikov je težko napovedati zaradi njihove nelinearnosti,« je povedal Pall Einarsson, geofizik z Islandske univerze. Zato je povsem mogoče, da bo izbruh preprosto prestal, potem ko bo zmanjkalo magme. Kar pa lahko traja, verjetno še nekaj mesecev. Obstajajo pa tudi druge možnosti. »Bardarbunga se nahaja v osrčju zapletenega sistema ognjenikov in je v preteklosti že bila zaslužna za verižno reakcijo ali dve,« je povedal Einarsson. Še posebej zaskrbljujoče je dogajanje v kalderi ognjenika – široki, globoki dolini vrh gore, napolnjeni z magmo, ki je ostala od predhodnih izbruhov. Podatki kažejo, da se strjena magma, ki deluje kot zamašek, ugreza – najverjetneje zaradi uhajanja vroče magme iz razpoke proti severu. Dnevno naj bi se tako ugreznila za kar 30 centimetrov in vprašanje je, kako dolgo bo »zamašek« sploh še vzdržal. Če razpade, bo vroča magma pod njim imela novo, lažjo pot do površja, stik z ledom pa bi pomenil skoraj gotovo eksplozijo in posledično velikansko količino pepela v zraku ter poplavo zaradi stopljenega ledu. To se je v geološki zgodovini Islandije zgodilo že kar nekajkrat.
