»Smo študenti, ne klienti,« se je glasil eden od sloganov, s katerimi je množica dve uri blokirala center Skopja, kamor so prispeli v pohodu iz študentskega kampusa. Pri tem so se sprehodili mimo poslopja parlamenta in vlade, solidarnostno pa so se jim priključili tudi študentje v preostalih makedonskih mestih.
Študentski plenum, skupina, ki je organizirala proteste, je ob priložnosti sporočila: »S tem, ko se naše znanje ocenjuje zunaj univerzitetnih okvirov, rušijo avtonomijo univerz kot višjih izobraževalnih institucij. S tem nam kratijo pravico do izbire načina študija. Naš glas se ne sliši, ignorirajo nas kot del akademske skupnosti, kot del družbe in kot državljane republike Makedonije.«
»Naš glas se ne sliši, ignorirajo nas kot del akademske skupnosti, kot del družbe in kot državljane republike Makedonije.« Študentski plenum
Med protestniki je bilo le manjše število profesorjev, med njimi Zoran Kitkanj s filozofske fakultete, ki trdi, da se večina njegovih kolegov iz strahu ni udeležila shoda. Sam je drugačnega mnenja: »Profesorji bi morali biti v prvih vrstah, ko protestirajo študentje, prvi bi morali biti tudi, ko protestirajo delavci. Tukaj nismo samo zato, da predavamo na fakultetah, ampak moramo tudi pokazati, kaj je dobro in kaj slabo v družbi, kateri ukrepi so pravilni in bi jih kazalo podpreti.«
Pristojni minister za izobraževanje Abdilakim Ademi protesta ni komentiral, zadnje izjave je podal dan pred njim, rekoč, da bodo predlog o državnem izpitu obravnavali na eni od prihodnjih vladnih sej, zato ne razume, zakaj študentje proti njemu protestirajo že zdaj, glede na to, da sklep o državnem izpitu sploh še ni bil sprejet.
V avtonomijo univerze pa na drugačne načine posegajo tudi pri nas, pri tem pa se poslužujejo iste krinke – zviševanja kakovosti študija. Univerze se pri nas napada predvsem v polju financiranja. Nobena vlada doslej ni z zakonom določila višine njihovega financiranja, kot to terja slovenska ustava. Namesto tega so denar odmerjali s podzakonsko uredbo vsako leto posebej, protiustavnost česar je ustavno sodišče ugotovilo že leta 2011, saj da univerza pod nenehnimi finančnimi pritiski ne more delovati avtonomno.
»Tukaj nismo samo zato, da predavamo na fakultetah, ampak moramo tudi pokazati, kaj je dobro in kaj slabo v družbi.« Profesor Zoran Kitkanj
Na sredini tiskovni konferenci je na to opozoril tudi Študentski svet FDV. Njegov predsednik Žan Bokan je za Svet24 pojasnil: »Univerza brez stalnega vira financiranja ne more delovati v skladu s svojo vizijo, ki pa je produkcija znanja za širšo družbo. Ta finančna odvisnost od blagorodja posamezne vlade se prevaja v to, da se univerza podreja diktatu trga. Z vidika avtonomije je to poraz tako za univerzo kot za slovensko družbo.«
Kakšne načrte ima glede tega rektor Ivan Svetlik, je trenutno uganka, a z njegovimi načrti zagotovo niso zadovoljni študentje. Omenjeni ŠSFDV je oktobra celo zbiral podpise, s katerimi so zahtevali njegov odstop, očitajo mu namreč, da v univerzo vnaša neoliberalno logiko in jo podreja zahtevam trga ter tako zmanjšuje kakovost študija.
A vse kaže, da namerava Svetlik nadaljnje pobude zatreti v kali. V uredništvu hranimo osnutek novega predloga statuta Univerze v Ljubljani, katerega so v 7. členu dopolnili na način, da na univerzi ni dopustna politična propaganda. Svetlikov kabinet smo vprašali, kako je »politična propaganda« definirana in ali bi pod njo lahko razumeli tudi dejavnost študentov, ki nasprotujejo posegom v univerzitetno avtonomijo, a nam do zaključka redakcije niso poslali odgovora, tega pa so se vzdržali tudi študentski svetniki, saj se bodo s predlogom statuta seznanili šele prihodnji teden.
