Gre sicer za največje mednarodno srečanje, ki ga je do sedaj gostil kitajski predsednik Ši Džinping. Danes pa sta odmevala predvsem dva dogodka.
Najprej sta si Ši in japonski premier Šinzo Abe zgodovinsko segla v roko. Čeprav sta ob tem imela resne izraze na obrazu, pa sta govorila o najbolj perečih problemih med državama, ki bi sicer lahko eskalirali v vojaški konflikt.
Odnosi med Kitajsko in Japonsko so dosegli dno leta 2012, ko je Tokio nacionaliziral del otočja. Kitajska, ki si otoke lasti pod imenom Diaoyu, se je jezno odzvala in Japonsko obtožila rušenja občutljivega ravnovesja, ki je zdržalo več desetletij. Otočje je postalo prizorišče rednih konfrontacij med vojaškimi plovili, medtem ko sta obe državi vztrajali pri lastništvu ozemlja. Spor se je še stopnjeval leta 2013, ko je Kitajska nad spornim območjem enostransko razglasila območje zračnega nadzora.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Kot je sporočil Abe, je Šija na srečanju pozval k vzpostavitvi pomorskega komunikacijskega mehanizma, ki naj bi preprečil nove konflikte na morju.
Poleg tega pa se je oglasil še ruski premier Vladimir Putin in napovedal, da bosta državi kmalu začeli z energenti trgovati v nacionalnih valutah – ruskih rubljih in kitajskih juanih in ne več v ameriških dolarjih.
Putin je poudaril, da konec trgovanja v dolarjih pomeni več vpliva Rusije in Kitajske na energetske in finančne trge. Po njegovih besedah so prvi dogovori že v teku.
