Odločitev Švicarjev, da uvedejo zgodnje obvezno šolanje, ni prišla čez noč. Razprave, podprte s številnimi študijami, so potekale več kot deset let, vse od takrat, ko so bili leta 2000 objavljeni prvi primerjalni rezultati znanja 15-letnikov po svetu v matematični, bralni in naravoslovni pismenosti. Pokazalo se je, da mladi Švicarji ne segajo v svetovni vrh in da so jih po znanju prehiteli mnogi tekmeci iz manj razvitih držav.
Zgodnje obvezno šolanje tudi drugje po svetu
Švicarji s svojo šolsko prenovo niso prvi v Evropi. S štirimi leti se začnejo obvezno šolati otroci v Luksemburgu in Severni Irski, v ZDA pa o tem intenzivno razmišljajo. Začetek šolanja pri petih letih naj bi bil v kratkem obvezen za otroke v New Yorku.
Obvezno šolanje na Kitajskem otroci začnejo pri šestih ali sedmih letih, in ne pri štirih, kot bi morda kdo pričakoval glede na odlične rezultate mednarodnih primerjav. Razlog za uspeh se morda skriva v tem, da pouk na Kitajskem traja od sedmih zjutraj do šestih popoldne. Ne le da je učenju namenjenega veliko več časa, daljši delovni urnik imajo na ta račun tudi njihovi starši.
Začeti pri temeljih
Veliko vlaganje v šolstvo Švicarjem očitno ni dalo želenih rezultatov, zato so se odločili za prenovo šolskega sistema in začeli pri temeljih. Nima pomena spreminjati srednješolskega programa, če so osnove preslabe, so trdili strokovnjaki, ob tem pa citirali številne študije. Ugotovljeno je, da so ljudje v odgovornejših poklicih in z boljšim ekonomskim položajem imeli v zgodnjem otroštvu več spodbud. Hodili so na predšolske in kreativne tečaje ter sodelovali v skupinah in krožkih. Povedano na kratko, deležni so bili zgodnjega učenja. Ali še drugače: kar zamudiš na začetku, je pozneje težko nadoknaditi.
Odpravljanje neenakosti
Švica je zelo raznovrstna družba s številnimi priseljenci. Zgodnji začetek šolanja ima tudi namen odpravljati neenakost v socialnem položaju. Otroci ekonomsko bolje stoječih staršev so pred odhodom v šolo, doslej pri sedmih letih, večinoma že bili na tečajih in krožkih, zato imajo prednost pred otroki iz skupin, ki te možnosti niso imeli. Zgodnje šolanje je bolj demokratično, so trdili podporniki. V letu 2014/15 bo torej začetek enak za vse. Otroci, ki bodo do 31. julija dopolnili štiri leta, bodo vključeni v obvezno šolanje.
Nasprotniki so bili glasni
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Po nekajletnih pripravah se bo šolanje štiriletnikov začelo jeseni 2015 v 15 švicarskih kantonih, v 12 pa bo šolanje potekalo po starem. Kantoni imajo namreč vso pristojnost odločanja o šolanju, ki ga tudi financirajo.
Rezultati mednarodne primerjave dosežkov učencev
Leta 2000 so se Švicarji najbolje izkazali v matematiki, bili so na 8. mestu, v naravoslovju in bralni pismenosti pa šele na 19. in 20 mestu. Leta 2012 rezultat ni bil bistveno spremenjen. V matematiki so bili na 9. mestu, v preostalih dveh predmetih pa na 17. in 19. mestu. Za primerjavo, slovenski dijaki so bili v naravoslovju in matematiki na 21. mestu, v bralni pismenosti na 38. mestu, a odzivov, temeljitejših razprav in skrbi na to temo v našem prostoru ni bilo zaznati. Na prvem mestu po rezultatih so, že več let zapored, Kitajci.
Brez glasnih nasprotovanj seveda ni šlo. Veliko združenj staršev in tudi političnih strank se je opredelilo proti prenovi. Švico so prelepili z orjaškimi plakati jokajočih otrok in napisi, da gre za prisilno šolanje. Otroke so prikazovali kot marionete v rokah ambicioznih politikov. V vročih debatah so aktivisti opozarjali na pomen svobode in igre v zgodnjem otroštvu, na nevarnost v prometu, ki mu bodo malčki izpostavljeni, na pomen topline doma, prehrane in še številnih drugih argumentov. A strah, da bi bogata Švica izgubila svoj prestižni položaj, je bil močnejši. Podporniki so na plakatih prikazovali objete šolarčke, ki bodo končno v enakopravnem položaju.
Učenje skozi igro
Švicarji so natančno proučili, kaj zmorejo štiriletniki. Obvezno šolanje bo torej blag prehod v poznejše resnejše delo. Otroci bodo začeli nabirati znanje skozi igro in preprosta opravila. Učitelj jim bo na primer prebral zgodbo, malčki pa bodo nato ustvarjali po njenih motivih, se pogovarjali o vsebini in postavljali vprašanja. Podobno že zdaj poteka program v vrtcih, le da bo odslej program predpisan ter za otroke in njihove starše tudi obvezen.
Švicarji predvsem upajo, da se bo zgodnje šolanje, če bo šlo vse po sreči, čez nekaj desetletij, »prevedlo« v boljši rezultat državne ekonomije.
