Posebej napeto je od petka v predmestjih Slavjanska, kjer je bilo vso noč slišati streljanje. Po nekaterih navedbah naj bi granate padale tudi na stanovanjsko sosesko, a podatkov o morebitnih žrtvah zaenkrat ni. Močna eksplozija naj bi med drugim odjeknila na območju tamkajšnje tovarne keramike.
Ukrajinske obmejne enote so medtem danes zajele enega od vodij proruskih separatistov, samooklicanega guvernerja vzhodne regije Lugansk Valerija Bolotova, a so ga njegovi oboroženi privrženci že kmalu uspeli rešiti. Bolotova so pridržali na nadzorni točki, ko se je vračal domov iz Rusije, kjer je bil na zdravljenju, potem ko je bil v torek ranjen v napadu. Kmalu zatem se je na nadzorni točki pojavilo kakih 200 oboroženih proruskih aktivistov, izbruhnil je spopad in Bolotov je bil kmalu znova svoboden.
Do incidenta je prišlo le nekaj ur pred za danes načrtovanimi mirovnimi pogovori v mestu Harkov na vzhodu države. Gre za nadaljevanje t.i. nacionalnega dialoga, v katerem pa ne sodelujejo predstavniki proruskih separatistov. Prvi krog je potekal v sredo v Kijevu in se je končal brez oprijemljivih rezultatov.
Kot je v petek v Kijevu povedal visok predstavnik ZN Ivan Šimonovič, je bilo v Ukrajini od začetka protestov novembra lani ubitih skupaj 250 ljudi. Približno polovica jih je bila ubita, potem ko so ukrajinske sile na vzhodu države sprožile t.i. protiteroristično operacijo proti proruskim separatistom. Kakih 50 oborožencev je bilo aretiranih, več deset ljudi pogrešajo.
Proruske sile sicer po poročanju nemške tiskovne agencije dpa trdijo, da so vladne sile v omenjeni "protiteroristični operaciji" utrpele veliko večje izgube, kot so oblasti v Kijevu pripravljene uradno priznati.
Kot je v video posnetku povedal samooklicani "ljudski župan" Slavjanska Vjačeslav Ponomarjov, je bilo od začetka maja ranjenih, ubitih ali zajetih 650 ljudi. Med žrtvami naj bi bilo 13 ubitih in 12 ranjenih agentov ameriških Cie in FBI, 90 na jugovzhodu Ukrajine ubitih sodelavcev ukrajinske tajne službe SBU ter uslužbenci poljskih in ameriških zasebnih vojaških firm.
ZN so sicer v petek opozorili na alarmantno poslabšanje človekovih pravic na vzhodu Ukrajine, kjer so vse pogostejši spopadi med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je v najnovejšem poročilu opozorila tudi na ustrahovanje Tatarov na Krimu, ki da predstavlja resen problem.
Moskva je vse očitke že v petek zavrnila, ponoči pa sta o Ukrajini znova govorila ameriški in francoski predsednik Barack Obama in Francois Hollande. Rusiji sta znova zagrozila z uvedbo novih sankcij in "velikimi dodatnimi stroški", če bo nadaljevala s svojimi provokacijami in destabilizacijo.
