Spominska slovesnost na nekdanjem prizorišču uničevalnega taborišča ob 69-letnici njegove osvoboditve velja z več kot polovico izraelskih poslancev za največje srečanje kneseta zunaj Izraela. Izraelski poslanci so si skupaj z več kot 20 preživelimi holokavsta ogledali spominske zbirke v nekdanjem taborišču. Izraelski poslanci bodo nato drevi v Krakovu s poslanci iz vrste drugih držav razpravljali o lekcijah, ki jih je moč potegniti iz morije Auschwitza, ter o izzivih antisemitizma danes, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Obletnico so s pozivi k prizadevanjem za strpno družbo danes obeležili tudi drugod. Posebno slovesnost so kot vsako leto pripravili v nemškem bundestagu.
Minuta molka za žrtve
Na žrtve Tretjega rajha so se nemški poslanci v navzočnosti predsednik Joachima Gaucka spomnili z minuto molka. Kot glavni govorec naj bi jih nagovoril 95-letni ruski književnik Danil Granil, ki so ga leta 1944 transportirali v Auschwitz, potem ko je preživel nemško obleganje Leningrada. Evropska komisija je medtem ob mednarodnem dnevu spomina objavila poročilo o prenosu okvirnega sklepa o boju proti rasizmu in ksenofobiji v nacionalne zakonodaje držav članic. Kot so sporočili v Bruslju, večina držav pravil EU, ki obravnavajo sovražna rasistična in ksenofobna dejanja, še ni pravilno prenesla. Podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding, pristojna za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo, je zato vse članice pozvala, naj okvirni sklep EU v celoti prenesejo in poskrbijo za njegovo izvajanje v praksi. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je pozvala Evropejce, naj v boju proti rasizmu in predsodkom ostanejo budni. "Spoštovanje človekovih pravic in raznolikosti je temelj EU," je poudarila. Papež Frančišek pa je v pismu rabinu iz Buenos Airesa in svojemu osebnemu prijatelju Abrahamu Skorki zapisal, da si morajo ljudje prizadevati, da do holokavsta ne bi prišlo nikoli več. Javnost mora "čutiti močno željo za trdo delo, tako da se takšna grozodejstva, ki so v sramoto celotnemu človeštvu, nikoli več ne ponovijo," je papeža citiral vatikanski radio. Papeževo sporočilo bodo sicer prebrali na koncertu klasične glasbe v italijanski prestolnici, ki bo posvečen današnjemu dnevu spomina na holokavst.
Holokavsta se spominjamo tudi v Sloveniji
Holokavsta se spominjamo tudi v Sloveniji. Osrednja prireditev je v organizaciji Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenija potekala v nedeljo v Ljubljani, niz dogodkov pa se v teh dneh odvija tudi v okviru projekta Šoa - spominjajmo se, ki ga vodi Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Njihov častni pokrovitelj je zunanji minister Karl Erjavec. V DZ so danes odprli fotografsko-dokumentarno razstavo Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč. Predsednik DZ Janko Veber je izpostavil, da razstava pomeni poseben spomin in vpogled v trpljenje slovenskih internirancev. Na odprtju so bili prisotni tudi nekateri preživeli interniranci, ki so omogočili nastanek razstave. Na fotografijah so predstavljeni še redki živeči interniranci, ki so jih v internacijo poslali iz tedanje Ljubljanske pokrajine. Avtorice razstave so novinarka Saša Petejan, fotografinja Manca Juvan in zgodovinarka Urška Strle, skupaj s partnerskimi ustanovami.
V Auschwitzu umrlo več kot milijon ljudi
Združeni narodi so 27. januar leta 2005 razglasili za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, od leta 2008 pa ga obeležujemo tudi v Sloveniji. Spominski dan je poleg judovskim posvečen tudi vsem drugim žrtvam Tretjega rajha, med katerimi so bili tudi duševno prizadeti, homoseksualci, Romi in Sinti. V Auschwitzu je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V holokavstu je umrlo šest milijonov Judov. V Izraelu danes živi še okoli 193.000 preživelih holokavsta. V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih tudi 63.000 slovenskih internirancev. 12.000 se jih nikoli ni vrnilo.
