Goldstein je za medije pojasnil, da je bila fotografija v sobi za sprejeme po naključju ter da jo je nameraval čez nekaj tednov podariti znanemu francoskemu baru, ki ga je Tito pogosto obiskoval. Na Titovi fotografiji so tudi podnapisi v angleščini in francoščini, ki govorijo o njegovi vlogi v antifašističnem gibanju.
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so povedali, da ni nobenih omejitev glede fotografij v delovnih prostorih veleposlaništev. Zakon namreč določa le, da je v osrednjem prostoru diplomatskega predstavništva treba izobesiti državni grb. Zakon tako tudi ne prepoveduje izpostavljanja fotografij Josipa Broza.
Zgodovinska vloga Tita je na Hrvaškem predmet številnih razprav, ki so pogosto del dnevnopolitičnih prerekanj. Ni pa relevantne raziskave, ki bi znanstveno obravnavala celotno zgodbo o nekdanjem partizanskem poveljniku in jugoslovanskem komunističnem voditelju hrvaško-slovenskega rodu. Goldstein je med drugim sprožil uradno pobudo za vpis spomenikov boja proti fašizmu na območju nekdanje Jugoslavije na Unescov seznam svetovne dediščine.
Njegovo lansko imenovanje za hrvaškega veleposlanika v Franciji je razburilo hrvaško desnico, ki ga je večkrat obtoževala povzdigovanja komunističnega režima. Univerzitetni profesor zgodovine Goldstein je bil kandidat SDP. Veleposlanikov oče je sicer Slavko Goldstein, ugledni hrvaški zgodovinar, ki je bil partizan, sodeloval pa je tudi pri oblikovanju države Izrael. Na Hrvaškem je bil leta 1989 med ustanovitelji Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS).
Poudarek: Tita si je obesil na steno.
