V WFF upajo, da bo letni indeks pomagal državam pri spremljanju in spoprijemanju s tem "skritim zločinom". "Številnim vladam ne bo všeč, kar bodo slišale od nas," je izjavil prvi mož organizacije Nick Grono. Kot je dejal, so zelo odprti za sodelovanje z vladami in za iskanje načinov, kako se bolje boriti proti sodobnemu suženjstvu.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Definicija sodobnega suženjstva, ki jo je določila organizacija, vsebuje suženjstvo in prakse, podobne suženjstvu, kot so odplačevanje dolgov staršev ali otrok, prisilne poroke, prodaja ali izkoriščanje otrok, trgovina z ljudmi in prisilno delo.
"Mnogi ljudje so presenečeni, ko slišijo, da suženjstvo še vedno obstaja," je dejal Grono. Številni namreč mislijo, da se je suženjstvo končalo v 19. stoletju z ukinitvijo trgovine s sužnji preko Atlantika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sodobno suženjstvo ima vse značilnosti suženjstva v preteklih stoletjih. "Ljudi nadzorujejo z nasiljem. Zavedeni ali prisiljeni so v delo ali razmere, v katerih so ekonomsko izkoriščani. Živijo brez plačila ali z osnovno plačo in ne smejo oditi," pojasnjuje Grono.
FWW je indeks globalnega suženjstva sestavil za 162 držav. Problem je najbolj razširjen v Mavretaniji, na Haitiju, v Pakistanu, Indiji, Nepalu, Moldaviji, Beninu, Slonokoščeni obali, Gambiji in Gabonu.
Najhuje je v Mavretaniji, kjer je globoko zakoreninjeno "dedno suženjstvo", zasužnjene ljudi pa je mogoče prodati in kupiti, posoditi ali podariti. "V Mavretaniji se otroci rodijo v suženjstvu," je pojasnil Grono.
V absolutnih številkah je največ zasužnjenih ljudi v Indiji (13,95 milijona), na Kitajskem (2,95 milijona) in v Pakistanu (2,1 milijona). Po ocenah FWW 72 odstotkov sodobnih sužnjev živi v Aziji.
Slovenija se med 162 državami uvršča na 67. mesto, zasužnjenih pa naj bi bilo med 7000 in 7800 ljudi.
WFF, ki ima sedež v avstralskem Perthu, sta lani ustanovila človekoljuba Andrew Forrest, direktor Fortescue Metals Group, in njegova žena Nicola. Organizacija ima podporo nekdanje ameriške državne sekretarke Hillary Clinton, bivšega britanskega premiera Tonyja Blaira, avstralskega premiera Tonyja Abbotta ter filantropov Billa Gatesa, Richarda Bransona in Moja Ibrahima.
