Problemi obeh držav so bridek opomin, da krize še zdaleč ni konec. Po nekaj precej mirnih zasedanjih v minulih mesecih je tokrat spet pričakovati bolj napet sestanek. O tem, da se razmere znova zaostrujejo, priča tudi navzočnost direktorice Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki se nekaj preteklih sestankov ni udeležila.
Grčija računa na odobritev naslednjega obroka posojila, za katerega mora med drugim korenito reformirati svojo razbohoteno javno upravo. Pripraviti mora posebno shemo za 12.500 javnih uslužbencev, ki naj bi eno leto prejemali nižje plače, nato pa bi jih bodisi premestili na novo delovno mesto bodisi odpustili.
Mednarodni posojilodajalci s potekom reforme javne uprave niso zadovoljni. Poleg tega Grčija zamuja pri izpolnjevanju drugih zavez. Od 11 reformnih korakov bi jih morala do konca junija narediti pet, a tega še ni storila.
Zaradi neuspele privatizacije državnega plinskega velikana DEPA in kljub davčni reformi še vedno prenizkim davčnim prihodkom se morata trojka in Grčija dogovoriti tudi o ukrepih za znižanje primanjkljaja.
Vse to so razlogi za to, da se v zadnjih tednih znova pogosto omenja možnost novega odpisa dolga Grčiji, tokrat javnih upnikov, čemur pa v Nemčiji in Evropski centralni banki niso naklonjeni. Zasebni upniki so državi dolg delno že odpisali lani.
Revizorska trojka - Evropska komisija, Evropska centralna banka in IMF, ki na terenu preverja uresničevanje pogojev za sprostitev naslednje tranše, še ni rekla zadnje besede. Svojo sodbo naj bi podala najpozneje na sestanku finančnih ministrov v ponedeljek.
A zamud ni mogoče izključiti. Novi grški minister, pristojen za reformo v javni upravi, Kiriakos Micotakis je ta teden napovedal, da za dokončanje rezov v javni kolač potrebuje več časa.
Tako se omenja možnost, da bo trojka svoje delo pač končala septembra in da bo morala Grčija na novo finančno injekcijo počakati do jeseni. Omenja se tudi vmesna rešitev - da bi Grčija denar dobivala po kapljicah, ne celotne tranše naenkrat.
Grčija sicer denar potrebuje do avgusta, ko mora poplačati za 2,2 milijarde evrov obveznosti. Nevarnosti bankrota sicer po navedbah virov v Bruslju ni, saj ima država možnost kratkoročnega financiranja.
Druga tema na dnevnem redu je Portugalska. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, sicer Portugalec, je v petek v Vilniusu opozoril, da je Portugalska opomin na to, kako finančni trgi kaznujejo najmanjši odklon od fiskalne discipline in reform.
Odziv trgov na politično krizo na Portugalskem po njegovih besedah kaže očitno tveganje, da iberska država zaradi politične krize izgubi težko povrnjeno finančno verodostojnost.
Politično krizo, ki sicer tli že mesece, je razplamtel finančni minister Vitor Gaspar, krojač nepriljubljenih kriznih reform in rezov. Minister se je namreč odločil, da odstopi, ker je program varčevanja in reform izgubil podporo javnosti.
Nato je odstopil še zunanji minister in vodja manjše, konservativne koalicijske partnerice Paolo Portas - iz protesta, ker je premier Pedro Passos Coelho za finančnega ministra imenoval Mario Luisa Albuquerqua. V soboto so stranke sicer dosegle dogovor, ki naj bi omogočil preživetje desnosredinske koalicije.
Območje evra potrebuje zgodbe o uspehu in poleg Irske je pri tem računalo tudi na Portugalsko, zato se boji, da bi politična kriza v iberski državi ogrozila vrnitev države na finančne trge, predvideno za maj naslednje leto, ko se izteče program 78 milijard evrov pomoči, dogovorjen leta 2011.
Trgi so se na portugalsko politično krizo odzvali s skokom obrestnih mer na zadolževanje države čez osem odstotkov - torej na raven iz leta 2011, ki je državo prisilila v prošnjo za pomoč. Zaradi politične krize je trenutno bolj kot samostojno financiranje maja prihodnje leto verjeten še en program pomoči.
Finančni ministri članic območja evra bodo v ponedeljek tudi določili dokončni tečaj, po katerem bo evro zamenjal lats, nato pa bodo finančni ministri vseh 28 članic unije v torek dokončno potrdili vstop Latvije v območje evra z januarjem prihodnje leto. Baltska država bo tako postala 18. članica območja s skupno evropsko valuto.
Sestanka evroskupine v ponedeljek in zasedanja finančnih ministrov EU v torek se bo udeležil tudi slovenski finančni minister Uroš Čufer.
