52-letni Comey bo v primeru senatne potrditve na položaju zamenjal sedanjega direktorja FBI Roberta Muellerja, ki se 4. septembra odpravlja v pokoj. S potrditvijo v senatu ne bi smelo biti veliko težav, saj Obama sledi tradiciji in na položaj glavnega zveznega policaja imenuje republikanca.
Opozicija bo sicer skupaj z demokrati zaslišanja pred potrditvijo zanesljivo izkoristila za neprijetna vprašanja o programih vohunjenja za Američani in tujci, o nadzoru novinarjev, o Bengaziju, napadu na bostonski maraton in morda tudi o Comeyjevim delom pri hedge skladu
Mueller bi moral oditi že pred dvema letoma, vendar je Obama leta 2011 prosil senat, naj mu mandat izredno podaljša, kar se je tudi zgodilo.
Kongres je sicer leta 1976 zakonsko omejil trajanje mandata direktorja FBI na največ deset let. Politiki niso želeli novega J. Edgarja Hooverja. Ta si je v 40 letih na čelu FBI ustvaril zajetne kartoteke z nerodnimi podatki o vplivnih politikih in drugih Američanih in je lahko z izsiljevanjem ostal na čelu zvezne policije vse do smrti.
Mueller je FBI prevzel teden dni pred terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra 2001. Zvezno policijo je potem skušal osredotočiti bolj na boj proti terorizmu. Leta 2004 je skupaj s Comeyjem, takrat vršilcem dolžnosti pravosodnega ministra ZDA zagrozil z odstopom, če bo Bela hiša vztrajala pri ponovni avtorizaciji programa prisluškovanja brez sodnih nalogov.
Pravosodni minister John Ashcroft je bil tisti čas v bolnišnici in ministrstvo je vodil Comey. Glavni pravnik predsednika Georgea Busha, Alberto Gonzales, in šef kabineta Bele hiše Andrew Card sta se odpravila v bolnišnico, da od omamljenega in nemočnega Ashcrofta dobita podpis za podaljšanje programa prisluškovanja.
Comey je za to izvedel in oba ujel v bolniški sobi Ashcrofta, ki ni želel podpisati. Ashcroft in Comey sta nepovabljena gosta seznanila z dejstvom, da je na čelu ministrstva začasno Comey, ki prav tako zavrača podpis.
Comey je potem kasneje leta 2005 prav tako izrazil nasprotovanje mučenju terorističnih osumljencev, zaradi česar je spet prišel v spor s takrat že pravosodnim ministrom Gonzalesom. Zaradi tega postal junak demokratov, kar je pomagalo pri odločitvi Obame, da ga imenuje na čelo FBI.
Comey je diplomiral iz prava na isti šoli v Chicagu kot Obama. Po diplomi leta 1985 se je zaposlil v pravosodnem ministrstvu, kjer je hitro napredoval, uvodoma do položaja zveznega tožilca južnega Manhattna. Na tem najbolj izpostavljenem tožilskem položaju v ZDA je preganjal trgovce z mamili, finančne kriminalce in slavno kuharico Martho Stewart.
Še prej pa je na položaju pomočnika zveznega tožilca v Richmondu uspešno dokončal preiskavo terorističnega napada na stolpnici Khobar v Savdski Arabiji, kjer je umrlo 19 ameriških vojakov. Pred njim so preiskavo vodili tožilci iz Washingtona in po mnenju Ashcrofta, ki je najel Comeyja, pet let brcali v meglo. Comey je v treh mesecih sestavil obtožnice proti 14 osebam.
Po sporu z Gonzalesom zaradi mučenja terorističnih osumljencev je odstopil s položaja namestnika pravosodnega ministra in se preselil v zasebni sektor. Postal je podpredsednik podjetja Lockheed Martin, leta 2010 pa se je preselil k hedge skladu Bridgewater Associates v Connecticutu. V svoji karieri je bil tudi predavatelj prava na univerzi Richmond v Virginiji.
Zvezna policija FBI ima 36.000 zaposlenih, le malce več kot jih ima druga največja policijska organizacija v ZDA - newyorška policija. Med drugim je zadolžena tudi za lov na vohune in teroriste na ozemlju ZDA.
Svet
Kdo bo novi direktor FBI?
Ameriški predsednik Barack Obama naj bi danes zvečer po srednjeevropskem času naznanil, da bo za novega direktorja zvezne policije FBI predlagal nekdanjega namestnika pravosodnega ministra ZDA, republikanca Jamesa Comeyja, poročajo ameriški mediji.
Heavy
