Sodišče je v 20 letih delovanja na zatožno klop pripeljalo tudi najvišje predstavnike držav, številni vojni zločinci iz spopadov na Balkanu pa so končali za zapahi.
Varnostni svet ZN je sodišče s sedežem v Haagu ustanovil 25. maja 1993 s soglasno sprejeto resolucijo kot odgovor na množične zločine v BiH in na Hrvaškem, ki sta bili še v vojni.
To je bilo prvo mednarodno sodišče za vojne zločine od nürnberških in tokijskih procesov po 2. svetovni vojni. Prvo obtožnico je izdalo novembra 1994, prvo sojenje pa se je začelo maja 1996.
Sodišče je bilo ob dosežkih deležno tudi kritik. Že od ustanovitve so mu očitali političnost. Čeprav ima v statutu zapisano neodvisnost, se politiki ni moglo izogniti, saj je bilo odvisno tudi od razmerja sil v mednarodnih odnosih, kot tudi od pripravljenosti držav z območja na sodelovanje, čeprav jih statut sodišča k temu zavezuje.
To se je odražalo tudi pri prijetju obtožencev, saj so več najpomembnejših - od hrvaškega generala Anteja Gotovine do bivših političnih in vojaških voditeljev bosanskih Srbov Radovana Karadžića in Ratka Mladića - države izročile šele zaradi pritiskov v okviru napredovanja na poti v EU.
Sodišče je ugotovilo številna dejstva o poteku vojne. Med drugim je nedvoumno dokazalo, da se je v Srebrenici pri pokolu 8000 Bošnjakov leta 1995 zgodil genocid.
Mandat se sodišču izteče leta 2016, slovesnost ob obletnici pa bo ta ponedeljek.
